Pri Sanjah tri novosti

Ponudbo so popestrili s knjigo Tri skodelice čaja direktorja humanitarnega Inštituta za Srednjo Azijo Grega Mortensona in novinarja Davida Oliverja Relina, z romanom Štefica Cvek v krempljih življenja hrvaške avtorice Dubravke Ugrešić ter romanom Umirajoča žival velikana sodobne ameriške književnosti Philipa Rotha.

Zgodba o resničnem Indiani Jonesu Delo Mortensona, nekdanjega alpinista in vojaškega veterana, ki gradi šole v Pakistanu, in popotniškega novinarja ter prejemnika številnih nagrad Relina ponuja osupljivo in spodbudno zgodbo o resničnem Indiani Jonesu in njegovem izjemnem dobrodelnem delovanju na ozemlju talibanov, so zapisali v založbi Sanje.

Mortenson je namreč leta leta 1993 po neuspelem poskusu, da bi osvojil himalajski vrh K2, zataval v siromašno pakistansko vasico. Domačinom, ki so ga ganili s svojo prijaznostjo, je obljubil, da se bo v vas nekoč vrnil in zgradil šolo. Tri skodelice je zgodba o Mortensonovi obljubi. Na prepovedanem območju, zibelki talibanstva, je avtor zgradil 55 šol, predvsem za deklice, kar priča o uspehu dobrodelnega duha. Delo, mednarodno uspešnico, je poslovenila Urška Willewaldt.

Postmodernistična parodija na žensko prozo Štefica Cvek v krempljih življenja je izredno humorna in topla knjiga, ki spretno vijuga med pikrostjo in dobrohotno prizanesljivostjo do stereotipnih težav samske ženske, ki se približuje tridesetim. Kultni roman hrvaške pisateljice in literarne kritičarke, ki je leta 1993 zaradi medijskega linča zapustila Hrvaško, je primer postmodernistične parodije na žensko prozo.

Junakinji sta dve. Prva je sama avtorica, ki skuša napisati žensko zgodbo, druga, debelušna strojepiska Štefica Cvek, pa je nekakšna hrvaška Bridget Jones, ki neuspešno išče fanta, hujša in prav tako neuspešno ne naredi samomora. Roman, ki ga je poslovenila Višnja Fičor, je doživel tudi ekranizacijo v režiji Rajka Grlića.

Po knjigi posnet tudi film Elegy Protagonist romana Umirajoča žival je sedemdesetletni David Kepesh, akademik in kulturni kritik, ki je vse življenje zapeljeval svoje študentke. V poznih letih zapeljuje hčer kubanskih priseljencev, ob čemer se prvič v življenju znajde v primežu usodnega ljubosumja. Starčeva neobrzdana posesivnost in usihajoče moči so tragične, a predvidljive. Po knjigi je bil posnet tudi film "Elegy" v režiji Isabel Coixet, ki se je leta 2008 v Berlinu potegoval za zlatega medveda.