Celjska Mohorjeva družba je izdala prvo antologijo slovenske domovinske pesmi in proze. Urednik antologije slovenske domovinske pesmi je France Pibernik, antologije domovinske proze Andrijan Lah.
Antologija slovenske domovinske pesmi z naslovom Kje, domovina, si prinaša izbor pesmi z globoko osebno izpovedjo kot tudi pesmi s široko eksistencialno refleksijo, je poudaril Pibernik. V njej je želel predstaviti okoli 200 let slovenske pesniške ustvarjalnosti od Vodnika do Toneta Rodeta, rojenega leta 1969, ob čemer je poleg pesnikov v matični deželi vključil še zamejske in slovenske pesnike v tujini.
Največ domoljubne tematike je prav v poeziji
Pibernik je izrazil začudenje, da v Sloveniji ne najdemo izbora slovenske domovinske pesmi, čeprav se je po njegovem mnenju večina slovenskih poetov ukvarjala prav s to tematiko. Urednik, ki je prepričan, da je največ domoljubne tematike oziroma ljubezni do domovine moč najti prav v poeziji, je poudaril, da je po vojni pojem domovina težko najti: "po letu 1945 kot da pojma domovina ni več".
Ob tem je navedel delo Mile Kačičeve, ki je zapisala, da se "beseda domovina zelo redko sliši, kot da je ni v slovarju (...), da se sliši le beseda republika". Pibernik se je na predstavitvi knjige zahvalil pokojnemu Joži Mahniču, ki, kot je dejal, ni le avtor spremne besede, pač pa tudi številnih pomembnih pripomb.
Antologija slovenske proze prinaša izbor 34 avtorjev
"Dvojčica" prvi antologiji poezije je antologija slovenske proze, je dejal urednik slednje Andrijan Lah. Poudaril je, da gre za prvo antologije proze s tovrstno - domovinsko tematiko. Knjiga prinaša izbor 34 avtorjev, začenši z Janezom Trdino, rojenega leta 1830, konča pa se z odlomkom iz sage 12 knjig Lipa zelenela je Bogdana Novaka, rojenega leta 1944. Izboru proze iz približno 150 let dolgega obdobja je Lah dodal še dva spominska prispevka avtorjev, tigrovcev Dorčeta Sardoča in Zorka Jelinčiča.
Izbor ponuja tudi opis političnih bojev v 19. stoletju
Izbor del ponuja tako opis političnih bojev v 19. stoletju kot vrhunsko prozo Ivana Cankarja z začetka 20. stoletja; opisane so razmere na Koroškem in razmere na Primorskem. Eno od besedil, ki nazorno ponazarja razmere na Primorskem, je delo Borisa Pahorja o požigu slovenskega Narodnega doma leta 1920 z naslovom Grmada v pristanu, je pojasnil urednik antologije, ki je k zbranemu delu napisal tudi spremno besedo.
Izšla tudi slikanica Medved Edvard
Celjska Mohorjeva družba je svojo tokratno knjižno bero popestrila s slikanico Marka Stabeja z naslovom Medved Edvard. Prikupne ilustracije k besedilu, ki mu avtor ni znal točno določiti ciljne publike, je prispeval Uroš Hrovat. Stabej je dejal, da je njegov medved za razliko od "večnega" medvedka Pu (katerega eno ime je tudi Edvard) aktualen. Upa, da bo knjiga zanimiva otrokom; "da se ne bodo spraševali, kot se pri medvedku Pu, zakaj je odraslim ta knjiga všeč?"
4
