Pri Celjski Mohorjevi založbi teološko delo in knjiga o travmah

V delu Hansa Ursa von Balthasarja Samotni dvogovor, s podnaslovom Martin Buber in krščanstvo Balthasar predstavlja delo Bubra, ki velja za izvirnega in radikalno samosvojega filozofa dialoga, je na današnji predstavitvi dejal Janez Zupet, ki je knjigo lektoriral. V delu, ki so ga pri Celjski Mohorjevi založbi uvrstili v zbirko Religiozna misel, se Balthasar ukvarja z Bubrovo idejo judovstva, ki je po besedah Zupeta očiščena zgodovinskega balasta.

Bubrov pogled avtor strne na dva principa: princip preroštva in princip zakramentalnosti. Principa prikazujeta Bubrov razpon med preroškim idealom, ki se kaže v odsotnosti dualizma med svetim in profanim, ter zakramentalnim realizmom, ki se veže zgolj na tostranskost.

Avtor spremne besede in prevajalec dela Anton Štrukelj je dejal, da je knjiga poziv k "nujno potrebni spravi med bratoma". Jude namreč veliko kristjanov označuje za starejše brate, je pojasnil. Balthasarjeva knjiga je po Štrukljevih besedah "pred pol stoletja sprožila nov, prisrčnejši dialog med kristjani in Judi, ki se do tedaj niti pogledali niso, danes pa nekateri govorijo celo o dvojčkih".

Bolečina preteklosti za tiste, ki se prebijajo skozi agonijo travme Pri pisanju dela Bolečina preteklosti je imel psiholog in specialist zakonske in družinske terapije Robert Cvetek v mislih predvsem psihologe, psihiatre in terapevte, ki se ukvarjajo z žrtvami travm in z njihovimi bližnjimi, knjiga pa bo po njegovih besedah koristna tudi za tiste, ki se "prebijajo skozi agonijo travme". V eni izmed raziskav, ki je predstavljena tudi v knjigi, so ugotovili, da je od 50 do 60 odstotkov slovenske populacije bilo priča dogodku, ki po kriterijih ustreza travmi oziroma travmatski izkušnji.

Cvetek v obsežnem delu, ki obsega skoraj 400 strani, najprej predstavi travmo, njene posledice in naravo, ki se, kot je poudaril, odraža predvsem prek spomina. V nadaljevanju umesti travmo v medosebne odnose, predvsem v družino ter poda nekaj terapevtskih pristopov za predelavo travme.

Psiholog in teolog Christian Gostečnik, ki je h knjigi poleg Janeza Muska prispeval strokovno recenzijo, je dejal, da smo Slovenci polni mitov, zaradi česar smo po njegovem mnenju kot narod razklani. To pripisuje "silovitim travmam, ki jih je slovenski narod doživljal stoletja". Kot je pojasnil, se travme prenašajo iz roda v rod. Zato knjigo, ki je po njegovih besedah napisana zelo jasno in jedrnato ter je zato primerna tudi za ljudi, ki nimajo strokovnega psihološkega znanja, priporoča vsakomur, "ki mu je mar za zdravje in prihodnost slovenskega naroda".