Prelistano: Popolni spomin: Moja neverjetno resnična življenjska zgodba

Avtor: Arnold Schwarzenegger/Peter Petre Naslov: Popolni spomin: Moja neverjetno resnična življenjska zgodba (Total Recall: My unbelievably true life story) Založba: Simon&Schuster Prevod: / Cena: 23,14 € (www.bookdepository.co.uk)

Avstrijski kolos, ki je najbrž sinonim za največjo zgodbo o uspehu v novejši zgodovini – iz mladeniča, ki je stvari želel delati po svoje, se je prelevil v obličje bodibildinga, enega najdonosnejših hollywoodskih akcijskih zvezdnikov in politično figuro –, v svoji najobsežnejši avtobiografiji pokaže, da je eden redkih posameznikov, ki besedo nemogoče obravnavajo le kot oviro na poti do uspeha.

Popolni spomin je namreč od začetka do konca slavospev oglati bradi, ki ostaja visoko dvignjena tudi po razkritju afere s hišno pomočnico Mildred, zaradi katere je Arnoldu razpadel več kot 25 let trajajoč zakon s Kennedyjevo nečakinjo Mario Shriver. Prostora za tovrstne debakle je na skoraj 620 straneh le malo – Schwarzenegger je posipanju s pepelom zaradi dogodka, ki ga je sam označil za "najbolj neumno stvar, ki jo je storil v življenju" in je bil razlog za nezakonskega otroka, namenil manj kot polovico odstotka romana, ki ga je spisal v sodelovanju s priznanim soavtorjem biografij Petrom Petrejem. Temu je "Švarci" očitno zaupal zgolj tipkanje, saj je jezikovni slog vse prej kot bogat – je namreč točno takšen kot brezštevilni Arnoldovi govori: suhoparen, a jedrnat, informativen in odločen.

Ravno brutalna odločenost je lastnost, ki najbolje opiše Arnoldovo pot do uspeha. "S****dite mi s poti," je leta 1968 zaropotal v Londonu in pri dvajsetih v profesionalni konkurenci postal mister universe, dve leti pozneje pa je s podobno neizprosnostjo stopil na najvišjo stopničko na najbolj prestižnem bodibilderskem tekmovanju na svetu, Mr. Olympia. Dosežek je nato ponovil še šestkrat in čeprav sta ga do današnjega dne po številu osvojenih naslovov presegla Lee Haney in Ronnie Coleman, Arnold po mnenju mnogih še vedno velja za največjega vseh časov. "Avstrijski hrast" se sicer nikdar ni popolnoma umaknil iz bodibildinga – je namreč lastnik franšize Arnold Sports Festival, pod okriljem katere se vsako leto zgodi Arnold Classic, eno izmed bolj znanih tekmovanj izklesanih teles –, pogosto pa je bodibildersko analogijo uporabil tudi med zasedanjem guvernerskega stolčka v Kaliforniji: ko so sindikati javnega sektorja zavrnili njegove reforme, je na primer povedal, da se počuti "tako zanič kot na tekmovanju Mr. Universe v Miamiju, ko me je le nekaj dni po prihodu v ZDA premagal tihi favorit Frank Zane".

Neznanje angleškega jezika Schwarzeneggerja ni oviralo na poti do cilja, ki si ga je zastavil že kot adolescent – postati uspešnejši filmski igralec od Steva Reveesa, ki je bil v otroštvu eden njegovih največjih idolov. Čeprav so mu agenti zatrjevali, da je njegov eksotični avstrijski priimek predolg za oglasne panoje, je z barbarskim Konanom triumfalno postavil temelje za nadaljnjo kariero akcijske ikone, zaradi katere so filmoljubci množično drli na predstave Terminatorja, Predatorja in Resničnih laži, s svojimi širokimi pektorali pa je precej hitro zaoral tudi po Pločniku slavnih in postal eden izmed najbolje plačanih igralcev na svetu – za vlogo v tretjem delu Terminatorja je leta 2003 prejel rekordnih 30 milijonov dolarjev.

Vodstvene ambicije, ki jih Arnold nikdar ni skrival, so se prelevile v osem let trajajoče zasedanje stolčka kalifornijskega guvernerja. Schwarzenegger na položaju ni blestel – "guvernerovanje" je namreč končal le z odstotek višjo javno podporo kot pred iztekom edinega mandata njegov predhodnik Gray Davis. Bolj kot obljubljene reforme, za katere je po njegovih besedah "treba imeti velika jajca – in jaz jih imam", so njegovo politično kariero zaznamovale očitna sprememba polarnosti – iz zagrizenega republikanca se je med poveljevanjem Kaliforniji namreč izrazito nagnil v levo – in brezštevilne obtožbe o bolj ali manj resnih spolnih napadih, ki jih je bolj krčevito kot Arnold sam pred mediji zanikala njegova žena Maria.

Obnje se Schwarzenegger v svoji avtobiografiji obregne komaj kaj, je pa zato pravzaprav stotina strani namenjenih naštevanju pripetljajev, ki jih je doživel med interakcijo s slavnimi in pomembnimi osebami – "Arnie" se je po prihodu v ZDA med drugim spoprijateljil z Muhammadom Alijem, sankal s predsednikom Bushem starejšim in se redno srečeval z njegovimi nasledniki, med svojo poslovno kariero pa je sodeloval tudi z Warrenom Buffetom in Donaldom Trumpom. Seveda je pozneje tudi sam postal eden tistih, ki zmorejo zgolj s stiskom roke v evforijo spraviti "navadneže". Sam se je med te sicer prišteval le do najstniške epifanije, v kateri se mu je razodela končna postaja – Amerika. Vse drugo je zgodovina.