Prelistano: Moji izumi

Avtor: Nikola Tesla Založba: Sanje Cena: 21 evrov Prevedla: Monika Kavalir

Nikola Tesla se je rodil leta 1856 v pravoslavni družini na Hrvaškem. Mati je bila iz izumiteljske družine, čeprav ni imela nikoli priložnosti, da bi svojo intuicijo in umske sposobnosti dodobra razvila in uresničila. Teslovo zgodnje otroštvo je bilo opredeljeno z družinsko žalostjo ob izgubi brata.

Nikolov oče, sin častnika velike Napoleonove vojske, navdušen naravoslovec, pesnik in pisatelj, sicer pravoslavni pop, je sinu določil poklic. Duhovnik naj bo, je pravil. Ideje ni opustil, dokler se Tesla ni zaradi kolere boril z življenjem.

Ob bolezni, ki je zlomila telo človeka močne volje, neumornega uma in širokega duha, je Nikolov oče končno odprl prosto pot talentu in neizmerni želji izumiteljskega genija. Študijska leta je Tesla tako preživel na Politehniki v slovensko-avstrijskem Gradcu in praški univerzi. Tako kot tudi pozneje v življenju se je delu predal v celoti. V otroštvu je noči prebedel ob branju, v študentskih in zrelih letih pa je delal dneve in noči. Obdobje počitka so mu predstavljali le živčni zlomi, ki jih je med življenjem več doživel, te pa opisal kot mejo med življenjem in smrtjo, umik in oddih, saj so ga zavarovali pred popolnim fizičnim sesutjem.

Z izumiteljstvom se je Tesla začel resno ukvarjati pri sedemnajstih letih, na naprave, modele in poskuse pa je neprestano mislil in jih sestavljal že prej. Vse si je zamislil in do konca načrtoval v glavi. Že kmalu je spoznal, da je vsako njegovo misel in iskanje rešitve spodbudi zunanji vtis ali, kot je sam temu pravil, nagnjenje k materialni izboljšavi sveta, ki pa je, kot bomo videli pozneje in kot vemo danes, imelo tudi izrazite kulturne, družbene in ekonomske posledice.

Že zgodaj je osvojil čudne navade. Močno domišljijo je imel že od mladih let, prikupilo in zamerilo se mu je marsikaj. Strašno so ga odvračali ženski uhani, zasanjal se je ob bleščanju kristala, predmetov z ostrimi robovi in ravnimi površinami, ob pogledu na bisere je skoraj dobil božjast. Drugih ljudi se ni rad dotikal, kafra mu je povzročala nelagodje, breskev vročico, na sprehodih je štel korake, računal je prostornino jušnih krožnikov, vsakršno dejanje in postopki pa so morali biti deljivi s tri.

Izjemno je imel izostren vid in sluh, elektrika ga je zanimala že od osnovne šole, intelektualnemu delu je posvetil skoraj vso svojo življenjsko energijo, intimnega življenja pa praktično ni imel. Globoko je verjel, da so za napredek ključnega pomena izumi. Končni cilj človeštva je videl v popolni prevladi uma nad materialnim svetov in obvladovanju naravnih sil za potrebe ljudi. Zanimivo, zamisel za indukcijski motor se je izumitelju porodila ravno v prostoru, kjer se krešeta kultura in narava, v "kulturalizirani", za človeka prirejeni in organizirani naravi – mestnem parku, in to med tem, ko je recitiral Goethejevega Fausta.

Nikola Tesla se pri svojih izumih ni ustavljal zgolj pri njihovi uporabnosti, v njih je z mislimi na prihodnje generacije iskal družbene in kulturne pomene. Človek neomajne etične drže, kot ga v spremni besedi opiše Andrej Detela, ki je največji del svojega odraslega življenja preživel v Ameriki, je s svojimi izumi, ki so posegli na področje elektrotehnike, strojništva in telekomunikacij, spreminjal družbeno resničnost. Zamišljati si je bilo mogoče nezamisljivo, ugledati prve korake na poti k poznejši silni kompenzaciji časa in prostora, ki pa jih je med drugim začrtal tudi Teslov sistem izmeničnega toka ter izumiteljeve ideje o brezžičnem prenosu energije in informacij. Z odtisi Teslovih naprav se je spreminjal svet.