Sreda, 13. 7. 2011, 10.18
8 let, 7 mesecev
PRELISTANO: Dvignite se!
Avtor: Stéphane Hessel Prevajalka: Agata Tomažič Založba: Sanje Cena: 2,99 evra
Stéphane Hessel je kot soavtor Splošne deklaracije človekovih pravic zagotovo nekdo, ki mu je vredno prisluhniti. Kot zanimivost morda velja omeniti, da se je rodil Franzu Hesslu in Helen Grund, paru, ki je navdihnil roman Jules in Jim Henri-Pierra Rocheja, po katerem je Francois Truffaut posnel istoimenski film.
Triindevetdesetletnik, ki je preživel tri koncentracijska taborišča, je danes še vedno ostrega uma in prav zato za marsikoga moteč. Januarja letos mu je na primer direktorica École normale supérieure v Parizu, kjer je sam študiral, prepovedala nastop na šoli. Uradno zato, ker je vztrajal, da Splošna deklaracija o človekovih pravicah ne velja samo za Franocoze, ampak tudi za Palestince.
V knjigi Dvignite se! je tako v poglavju Jeza, ki jo v meni vzbudi Palestina, zapisal, da mu je sicer povsem jasno, da je terorizem Hamasa nesprejemljiv, "toda treba je priznati, da odziv prebivalstva, podjarmljenega z neskončno izpopolnjenimi vojaškimi sredstvi, ne more biti drugačen kot nasilje". Tako zaključi, da je terorizem oblika brezupa, ki pa se mu ne smemo predajati. "Treba je upati."
Hessel tako ne sanjari o idealiziranem uporništvu, o mirovništvu brez meja in se ne predaja fatalističnim ugotovitvam, da svet tone. Pravzaprav je pri svojem pozivanju k uporu povsem jasen: svet je po letu 1948 napredoval (dekolonizacija, odprava apartheida, razpad sovjetskega imperija, padec berlinskega zidu), a prvo desetletje novega tisočletja je bilo korak nazaj.
Hessel poudarja moč nenasilja in potrebo po upanju. Knjižico zaključi z izrekom: "Ustvarjati pomeni upirati se, upirati se pomeni ustvarjati." Knjižna uspešnica, ki bi jo moral in jo lahko prebere vsak, je lepa podlaga za nadaljnje razmišljanje o bivanjskih zagatah današnjega sveta.