PRELISTANO: Dolga pot do svobode

Avtor: Nelson Mandela Založba: Sanje, 2010 Cena: 45,95 €

Dolga pot do svobode je razkošno čtivo, za katerega si je ob 670 straneh res treba vzeti čas, a vsaka minuta prebiranja Mandelovih besed je vredna tega. V avtobiografiji spremljamo Nelsona od njegovega rojstva, ko mu je oče s plemenskim imenom Rolihlahla, kar pomeni »povzročitelj težav«, že v zibelko položil viharno življenje. Kot ptica svoboden kratkohlačnik je zrasel v študenta, žejnega osebne svobode, in se preobrazil v borca za svobodo svojega ljudstva, zatiranih temnopoltih Južnoafričanov, ki so bili v lastni domovini žrtve strašljivega apartheida.

Najbolj osupnejo poglavja, v katerih neustrašni pravičnež opisuje svojih 27 let življenja za rešetkami številnih okrutnih postojank afriškega kazenskega sistema, za katere so belci vestno tlačili črnske politične zapornike, borce za enakost pravic vseh prebivalcev Južne Afrike. Skoraj tri desetletja v zaporu je Mandela ob zavedanju, da je izobraževanje sovražnik predsodkov, kljub večinoma strahotnim razmeram izkoristil za študij – prava in življenja, ki mu je iz dneva v dan streglo z novimi spoznanji in ga kalilo v izjemnega, strastnega in človečnega govornika, iz čigar ust so še v najhujšem peklu vrele blagodejne besede.

"Vse svoje življenje sem se boril za pravice afriškega ljudstva. Boril sem se proti belski nadvladi in boril sem se proti črnski nadvladi. Častil sem ideal demokratične in svobodne družbe, v kateri vsi ljudje živijo skupaj v harmoniji in z enakimi možnostmi. To je ideal, za katerega upam, da bom zanj živel in ga dosegel. Toda če je treba, je to tudi ideal, za katerega sem pripravljen umreti."

Avtobiografija Nelsona Mandele je predvsem politična pripoved boja v imenu zatiranega naroda, a v njem se razkriva tudi Nelson kot sin, mož, oče, kot človek, ki diha s svojimi ljubimi, čeprav so daleč, predaleč.

"Ko sta vstopila v prostor, je bil to resnično čudežen dogodek. Vstal sem, in ko me je Zeni zagledala, je tako rekoč vrgla njuno drobceno hčer svojemu možu v naročje in stekla čez sobo, da bi me objela. Svoje zdaj že odrasle hčere nisem objel, že vse odkar je bila stara toliko, kot je zdaj njena hči. Ob izkušnji se mi je zvrtelo v glavi, kakor bi se bil čas prevrtel naprej v kakšnem znanstvenofantastičnem romanu – nenadoma sem objemal svojega povsem odraslega otroka. Nato sem objel svojega novega sina in podal mi je mojo drobceno vnukinjo, ki je nisem izpustil ves čas obiska. S svojimi hrapavimi rokami, rokami, ki so že predolgo držale le krampe in lopate, objemati novorojenega otroka, tako ranljivega in nežnega, je zame pomenilo globoko radost. Mislim, da še noben človek ni bil tako vesel, ko je objemal otroka, kakor sem bil jaz tistega dne."

Pri 71 letih je Nelson Mandela po deset tisoč dnevih zaporne kazni kot zmagovalec odkorakal iz zapora, med ljudstvo, ki ga je leta 1994 demokratično izbralo za očeta naroda, s čimer je njegova avtobiografija dobila epilog, Južnoafriška republika pa svobodo.

"Kajti biti svoboden ne pomeni zgolj odvreči okove, temveč živeti na način, ki spoštuje in spodbuja svobodo drugih. Resnični preizkus naše predanosti svobodi je šele začetek."