Torek,
16. 12. 2008,
7.02

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 16. 12. 2008, 7.02

7 let, 1 mesec

Prasec pa tak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Zelo zabavna obdelava že splošno prevladujočega nezadovoljstva s seboj, svojim življenjem, drugimi in svetom.

Avtor: Lucija Stepančič Izdala: Študentska založba, Zbirka Beletrina Cena: 25,00 €

Pet zgodb petih pripovedovalcev, ki premlevajo svoja razmerja. Tisto, v katerem so, tisto, iz katerega so pobegnili, tisto, iz katerega so bili pregnani, tisto, ki so se ga naveličali ... V njihovem samoizpraševanju in premlevanju se odpirajo okna v njihove nekdanje zveze, v pretekle izkušnje in pričakovanja, vse do nekih čistih trenutkov v mladosti, ko so še lahko verjeli v stvari, ki se jim zdaj zdijo idealistične, nedosegljive, naivne. A morda ker »v Ljubljani nikoli ne moreš reči tistega, kar bi rad«, jih večino zalotimo in spremljamo, ko so na izletu, potovanju ali pa se umaknejo v rojstni kraj. Vsi akterji, med njimi Magde in Edoti, z Lidijami in drugimi ob sebi, se borijo s stanji od evforičnega navdušenja do brutalne (samo)uničevalnosti. Imena se ponavljajo, tako kot se ponavljajo izrazi, fraze, trditve, kot da bi še poudarjali prepletenost in neizogibnost vseh zablod človekovega iskanja. V vsaki zgodbi je en tak prasec, ki je drugega izrabil, ki ga ni razumel, ki ga je obsodil na samost ali izzval soočenje s samim seboj.

Jezik se usaja in zaklinja, je sočen, bogat in sodoben, poln citatov in živih informacij, ki naredijo trenutek resničen, ljudi značajske, prostor pa poln zvoka in vonja. Sitno ciničen in s pobalinsko ironijo vendarle izreka obžalovanje, apatijo, pohlepno pogrešanje tistega, kar se ni uresničilo. Protagonisti v svojih sanjarijah gradijo igrive predstave, ki dajejo njihovi ujetosti v čustva in situacijo lahkotnost ter razbijajo razočaranje in nemoč. Ali pa podležejo svoji neodločnosti in nedejavnosti, pustijo, da se svet vrti naprej, z njimi vred, ki imajo polna usta tega sveta. In ki jih nekje, še ne čisto zavedno, preganja občutek, da lahko vendarle vse spremenijo.

Labirint ljubezenskih muk in zapletov, zemljevid stremljenj in podrejanja čustvovanju v živem jeziku, ki vse, kar bi lahko bil stereotip, spremeni v barvito posameznost. Zelo zabavna obdelava že splošno prevladujočega nezadovoljstva s seboj, svojim življenjem, drugimi in svetom. Podobnost upodobljenih oseb z resničnimi osebami in dogodki iz bralčevega življenja je zagotovljena.

Zbirka zgodb Prasec pa tak je drugo knjižno delo Lucije Stepančič. Leta 1997 je izšel njen prvenec, zbirka kratkih zgodb Mrtvaki in šlagerji.