Petdeset odtenkov partnerskega nasilja?

Popkulturni fenomen Petdeset odtenkov sive pisateljice E. L. James je največ kritik požel zaradi slabega literarnega sloga, a kot opozarjajo Amy Bonomi, Lauren Altenburger in Nicole Watson iz univerze v Ohiu, je precej bolj kot literarni slog problematično vedenje literarnih likov. V znanstvenem članku, ki je bil objavljen v reviji Journal of Women's Health, so analizirale prvo knjigo v trilogiji in v njej našle številne problematične vedenjske vzorce, ki bi jih centri za nadzor in preprečevanje bolezni označili za zlorabo.

Nesorazmerje moči med partnerjema Trilogija Petdeset odtenkov sive opisuje razmerje med 22-letno Anastasio in 28-letnim milijonarjem Christianom. Velik del knjige se vrti okoli eksperimentiranja s sadomazohistično spolnostjo, a kot pišejo Bonomijeva in sodelavki, sama zvrst spolnih odnosov ni problematična. Hujše je vidno nesorazmerje moči med moškimi in ženskimi liki.

"Christian manipulira z Anastasio in jo napeljuje k spolnim odnosom, ki so zanjo neprijetni, kar je v nasprotju s tem, kar sicer vemo o sadomazohističnih (SM) odnosih, ki temeljijo na obojestranskem dogovoru, včasih tudi pogodbi, ki zagotavlja, da se spoštuje posameznikove omejitve," so zapisale. Tega je v razmerju med Anastasio in Christianom relativno malo, nesorazmerje moči med njima pa bolj kot na tipične odnose SM spominja na definicije partnerskega nasilja, opozarjajo znanstvenice.

V knjigi skoraj vsaka interakcija predstavlja čustveno zlorabo "Čustvena zloraba je prisotna v skoraj vsaki interakciji med glavnima junakoma v prvi knjigi iz serije, med drugim gre za zalezovanje, ustrahovanje, izolacijo in poniževanje. S takšnimi strategijami Christian nadzoruje Anastasio," ugotavljajo v članku, v katerem dodajajo, da je v prvi knjigi tudi precej spolnega nasilja, zlorabe alkohola in ustrahovanja.

Pri tem upoštevajo, da so številne bralke knjigo označile za spolno osvobajajočo, vendar se ob tem sprašujejo, kaj je tako osvobajajočega v tem, ko je Anastasia med spolnimi odnosi zmedena in prestrašena, da se boji spolnih stikov, ker se boji bolečine, ter da hrepeni po "normalnem" razmerju.

Fantaziranje ne sme ustvarjati pogojev za nasilje Sadomazohistični spolni odnosi v knjigi niso vedno konsenzualni. "Anastasijina čustva so v knjigi opisana na način, iz katerega lahko sklepamo, da je razmerje dojemala kot nevarno. Če bi njena čustva interpretirali kot dejstvo, da samo še ni bila pripravljena na tovrstne spolne odnose, bi se s tem nevarno približali temu, da za partnersko nasilje krivimo žrtev."

Raziskovalke poudarjajo, da kljub temu, da gre za eskapistično literaturo, ki številnim služi kot pomoč pri spolnem fantaziranju, ustvarjanje družbenih pogojev za nasilje ni zanemarljivo. "Normalizacija in romantiziranje nasilja, tudi partnerskega, v popularni kulturi lahko bistveno vpliva na ustvarjanje takšnih pogojev."

V ZDA, od koder prihajajo omenjene znanstvenice, partnersko nasilje prizadene več kot 20 odstotkov žensk, podobni podatki pa veljajo tudi za Slovenijo. Po podatkih statističnega urada je v letu 2011v Sloveniji nasilje v družini utrpelo 1584 žensk, telesne poškodbe 529 žensk, spolno nasilje 222 žensk, zanemarjanje in surovo ravnanje 379 deklic, umorjenih pa je bilo deset žensk.