Deja Crnović

Petek,
10. 10. 2014,
12.04

Osveženo pred

3 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

opera Jernej Lorenci

Petek, 10. 10. 2014, 12.04

3 leta, 8 mesecev

Opera v novo sezono z Orfejem in Evridiko Jerneja Lorencija

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
SNG Opera v Ljubljani je novo sezono začelo z "reformno opero" Christopha Willibalda Glucka Orfej in Evridika, katere režijo so prepustili letošnjemu nagrajencu Prešernovega sklada Jerneju Lorenciju.

Letošnjo sezono ljubljanske Opere sta začela dva reformista: Christoph Willibald Gluck, ki se je zavzemal za izčiščeno, poenostavljeno formo opere, ki je stremela h "krasni enostavnosti", kot so zapisali v SNG Opera in balet Ljubljana, ter Jernej Lorenci, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada in režiser, ki v gledališču preizprašuje in tudi podira meje med zaodrjem in občinstvom, med gledališko iluzijo in stvarnostjo.

V Gluckovi operi Orfej in Evridika je kljub spektakularni zgodbi prehajanja med življenjem in smrtjo večji del posvečen čustvom. Odrska postavitev se tako ne ukvarja toliko s samimi dogodki, kot so smrt, odhod v podzemlje in vrnitev, temveč se okoli Orfeja, v vlogi katerega je bil prepričljiv Jože Vidic, slikajo podobe tuzemstva in onstranstva.

V Lorencijevi različici opere ni klasične operne mimike in gestikulacije, temveč so v ospredju igralski talenti pevcev in pevk, predvsem pa zbora v kostumih Belinde Radulović, ki s svojo uigranostjo in skoraj filmskim spreminjanjem hitrosti gibov lahkotno prehajajo med vlogami svatov, žalujočih in bitij v podzemlju. Njihova vloga se tako na trenutke spogleduje s podobami iz Boschevih slik, katerih grozota se veča s preučevanjem podrobnosti, na odru je bila potencirana z repeticijami, na sliko pa posledično spominja tudi celotna odrska postavitev.

Orfej je, kljub svoji dolgi poti, večino časa skoraj statičen, simbolično postavljen na tekoči trak in obtežen z inštrumentom, njegova nemoč in žalost pa poudarjeni v sedečem položaju. Lorenci skupaj z Brankom Hojnikom, s katerim vedno znova preizkušata sposobnosti gole globine odra, postopoma tudi tukaj razgrajuje "klasično" scenografijo ter podira pregrado med nevidnim zaodrjem in odrom z vključevanjem scenskih delavcev v samo predstavo. Tudi tokrat mu z uporabo minimalnih sredstev uspe povedati veliko, ne da bi pri tem pretirano vznemiril opere vajene občinstvo.

Orkester je tokrat vodil maestro Jaroslav Kyzlink, novi šef dirigent ljubljanske Opere, v vlogi Evridike pa je začarala Martina Zadro.