O krščanstvu, plinskih celicah in otroška slikanica

Mladinska knjiga pa je bogatejša za slikanico Antonton hrvaškega avtorja Grigorja Viteza z ilustracijami Tomislava Torjanca.

Monografija Paula Veyna Kako je naš svet postal krščanski (312-394)

Veyne se je v delu Kako je naš svet postal krščanski ogradil od predpostavk o krščanskih koreninah današnje Evrope. V osnovi zgodovinsko delo je zaradi tematike provokativno in polemično, včasih celo aktualistično, vendar vseskozi strpno in spoštljivo. Ta dvojnost ne izvira iz omahljivosti, pač pa iz dolge demokratične tradicije, so sporočili iz Modrijana. Delo je poslovenila Katarina Marinčič.

Paul Veyne (1930) je arheolog, zgodovinar in eden najuglednejših znanstvenikov in najvplivnejših francoskih mislecev 20. stoletja. Je strokovnjak za zgodovino antičnega Rima, ob tem pa njegova dela posegajo tudi na druga področja, kot so epistemologija zgodovine, zgodovina religije - v slovenščini je dosegljivo njegovo delo Ali so Grki verjeli v svoje mite - , sociologije, literarne zgodovine. Na področju slednje je v slovenskem prevodu izšla Rimska erotična elegija.

Tragično pričevanje Shloma Venezie Sonderkommando: V peklu plinskih celic

Venezia v knjigi strne svojo izkušnjo deportacije v taborišče smrti Auschwitz-Birkenau, bivanja v taboriščni karanteni, dela v posebni komandi in pohoda smrti, ki ga je pripeljal v taborišča Mauthausen, Melk in Ebensee, kjer je dočakal osvoboditev. Gre za pričevanje, ki prizanaša z grozljivostjo, navkljub grozljivi izkušnji pripovedovalca, enega redkih preživelih in danes še živečih sonderkommandov. Ti so morali odstranjevati trupla iz plinskih celic, celice vsakokrat znova očistiti in pobeliti z apnom, umrlim odstraniti proteze, populiti zlate zobe in ženskam postriči lase, trupla pa nato sežgati v krematorijskih pečeh, zdrobiti kosti in za njimi zabrisati vsako sled.

O tej nepredstavljivi izkušnji avtor spregovori z iskrenostjo, ki je ubesedena izčrpno in nazorno ter skuša biti kar najbolj verodostojna. Njegova pripoved je na koncu knjige pospremljena z dvema zgodovinskima dodatkoma, ki jo umeščata v širši zgodovinski kontekst, so zapisali v založbi Modrijan. Delo s predgovorom Simone Veil je poslovenila Anuša Trunkelj.

Shlomo Venezia (1923), v Solunu rojen italijanski Jud, si je po vojni ustvaril družino v Italiji, kjer živi še danes. Da tragična izkušnja vseh, ki so delali v vrstah sonderkommandov, ne bi utonila v pozabo, se je odločil o njej spregovoriti tako skozi vrsto predavanj, namenjenih mlajšim generacijam, kot tudi v pričujoči knjigi, ki je nastala iz serije pogovorov z Beatrice Prasquier.

Slikanica Antonton Grigorja Viteza z ilustracijami Tomislava Torjanca

Pesmica o Antontonu, ki jo je napisal klasik hrvaške poezije Grigor Vitez (1911-1966), je na Hrvaškem že ponarodela. V slovenščino jo je nekoč že prevedel Janez Menart, tokratno slikanico pa je poslovenila Anja Štefan. Vitezova pesmica je povsem sodobna in ima še danes pedagoško vrednost, saj po Torjančevem mnenju prispeva k boljšemu razumevanju in sprejemanju drugačnosti ter medsebojni toleranci. Antonton namreč nikakor ni neumen; je le drugačen in počne vse po svoje, vendar nikomur v škodo. Morda je včasih pri tem malo neroden, a na koncu se mu vse posreči, so sporočili iz Mladinske knjige.

Tomislav Torjanac (1972) je hrvaški ilustrator mlajše generacije, ki je med drugim ilustriral celo roman bookerjevega nagrajenca Yanna Martela Pijevo življenje. Lani je za slikanico slovenske pisateljice Neli Kodrič Filipić Punčka in velikan prejel nagrado kiklop za slikanico leta, letos pa je za Antontona prejel še nagrado za najbolje ilustrirano knjigo, ki se imenuje po Grigorju Vitezu. Ilustrator svoje dela najprej naslika na klasičen način v oljni tehniki, dokonča pa jih v računalniku.