Modre cvetke, čarovniška trilogija in Pamukov žepni trojček

Jonathan Strange in gospod Norrell, izklesano delo fantastike "Izmed vseh fantazmagičnih avtorjev, ki sem jih prevajal – pa so bili vmes velikani kova J. R. R. Tolkiena, J. K. Rowling in G. R. R. Martina –, me je daleč najbolj očarala in začarala Susanna Clarke. Bralci in bralke, ki so se v dijaških dneh nemara šolali na Bradavičarki ali v Razendelu, imajo zdaj, ko so že odrasli, priložnost, da doktorirajo v čarovništvu pri Jonathanu Strangeu in gospodu Norrellu," je zapisal prevajalec Branko Gradišnik, letošnji Sovretov nagrajenec, ki je "kriv" tudi za prevod gosto tkane čarovniške trilogije, obtežene z množico priznanj, tudi The Timesovo, ki jo je proglasil za knjigo leta, Neil Gaiman pa jo je označil za "nedvomno najimenitnejše delo angleške fantastike, napisano v zadnjih 70 letih".

"Vznemirljiva, žareča proza, ki jo – upoštevaje okoliščino, ki sliši na 19. stoletje – odnese tudi v arhaično jezikovno omiko, je izklesano delo fantastike. Magija, skrivnostni omni in simboli, nesnovno zlo, sanje, mistični veri predani ruski car Aleksander, abdicirani veliki uzurpator Napoleon, ki je bil poražen zaradi čarovniške spretnosti nekoliko okostenelega Norrella in njegovega bistrega gojenca Strangea," je v napeto zgodbo, od katere bralec tudi po dobrih tisoč straneh zahteva še, popeljala urednica Tjaša Koprivec.

Modre cvetke, prevajalski dosežek Ane Barič Moder "Čtivo je izjemen poklon bralcem, ki radi berejo med vrsticami, ki se radi hranijo z literarnimi aluzijami ter se veselijo besednih in pomenskih premetov," je Koprivčeva v nadaljevanju na pot pospremila Modre cvetke, romaneskni dosežek Raymonda Queneauja, kultnega francoskega avtorja, ki je slovenske bralce očaral z Vajami v slogu in Cico v metroju. "Delo se ukvarja s tem, kako človek zbeži pred osebnim nujnim obstojem, ki ga spremlja vse življenje, kar Queneau reši s sanjami," je dodal avtor spremne besede Primož Vitez in izpostavil aktualnost romana, ki leži v načinu stikanja zgodovine in trenutka, pri čemer je bistvena interpretacija zgodovine skozi informacije, ki jih postreže televizija, če besede podkrepi le vsebinski drobec iz knjige.

"Prepričan sem, da je prevod Ane Barič Moder eden glavnih, morda glavni prevodni dosežek lanskega leta. To je primerljivo s podvigom Aleša Bergerja pri slovenjenju Vaj v slogu istega avtorja. Ker sem sam prevajalec, vem, kakšna investicija je iz stilno tako zahtevnega besedila, kot je roman Les fleurs bleues, narediti v slovenščini prepričljivo besedilo, da v slovenščini besedilo deluje, se zažene z isto energijo, kot je razberljiva iz originala," ni skoparil z iskreno pohvalo Primož Vitez in še dodal, da lahko v izvrstnem prevodu Ane Barič Moder "slovenski bralec v slovenskem besedilu najde tisto, kar francoski bralec najde v francoskem, kar je verjetno največji poklon, ki ga lahko damo prevajalcu, in mislim, da si prevajalka to zasluži".

Žepni trojček: Muzej nedolžnosti, Sneg in Istanbul Poseben poklon si zasluži tudi Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec za književnost in letošnji dobitnik danske literarne Sonningove nagrade. Njegova dela bodo slovenskim bralcem še dostopnejša, saj je pred poletjem v zbirki žepnih knjig Kiosk izšla trojica njegovih romanov: najnovejša uspešnica Muzej nedolžnosti in že uveljavljena dvojica Sneg in Istanbul.

Muzej nedolžnosti je Pamukov drugi najdaljši in prvi ljubezenski roman, v katerem "povsem pripeti na ošiljene vrstice Kemalove pripovedi trgamo sadove spoznanj, ki jih zori zdaj utesnjujoč oder, na katerega smo pripeti, zdaj ljubezen, ki jo moremo začutiti na zatilju, potem ko ga je nenadno ogrelo sonce". Tako zanosno je mojstrovino turškega avtorja opisala urednica Tjaša Koprivec, ki se je 28. aprila skupaj z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom udeležila odprtja pravega pravcatega Muzeja nedolžnosti v Istanbulu. Takrat sta imela priložnost spoznati šarmantnega in duhovitega pisatelja ter med prvimi pokukati v nedrje prav posebnega muzeja, o katerem je Pamuk sanjal dolga leta in ga ustvarjal med pisanjem romana, ki ga je šaljivo pospremil z besedami: "Resnična ljubezen je bolj kot prometna nesreča kot pa sladkobnost romantičnega leposlovja."