Sreda, 27. 6. 2012, 15.17
8 let, 9 mesecev
Modre cvetke, čarovniška trilogija in Pamukov žepni trojček
![](/media/img/78/b0/593516f7c35abaad59b7.jpeg)
"Vznemirljiva, žareča proza, ki jo – upoštevaje okoliščino, ki sliši na 19. stoletje – odnese tudi v arhaično jezikovno omiko, je izklesano delo fantastike. Magija, skrivnostni omni in simboli, nesnovno zlo, sanje, mistični veri predani ruski car Aleksander, abdicirani veliki uzurpator Napoleon, ki je bil poražen zaradi čarovniške spretnosti nekoliko okostenelega Norrella in njegovega bistrega gojenca Strangea," je v napeto zgodbo, od katere bralec tudi po dobrih tisoč straneh zahteva še, popeljala urednica Tjaša Koprivec.
"Prepričan sem, da je prevod Ane Barič Moder eden glavnih, morda glavni prevodni dosežek lanskega leta. To je primerljivo s podvigom Aleša Bergerja pri slovenjenju Vaj v slogu istega avtorja. Ker sem sam prevajalec, vem, kakšna investicija je iz stilno tako zahtevnega besedila, kot je roman Les fleurs bleues, narediti v slovenščini prepričljivo besedilo, da v slovenščini besedilo deluje, se zažene z isto energijo, kot je razberljiva iz originala," ni skoparil z iskreno pohvalo Primož Vitez in še dodal, da lahko v izvrstnem prevodu Ane Barič Moder "slovenski bralec v slovenskem besedilu najde tisto, kar francoski bralec najde v francoskem, kar je verjetno največji poklon, ki ga lahko damo prevajalcu, in mislim, da si prevajalka to zasluži".
Muzej nedolžnosti je Pamukov drugi najdaljši in prvi ljubezenski roman, v katerem "povsem pripeti na ošiljene vrstice Kemalove pripovedi trgamo sadove spoznanj, ki jih zori zdaj utesnjujoč oder, na katerega smo pripeti, zdaj ljubezen, ki jo moremo začutiti na zatilju, potem ko ga je nenadno ogrelo sonce". Tako zanosno je mojstrovino turškega avtorja opisala urednica Tjaša Koprivec, ki se je 28. aprila skupaj z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom udeležila odprtja pravega pravcatega Muzeja nedolžnosti v Istanbulu. Takrat sta imela priložnost spoznati šarmantnega in duhovitega pisatelja ter med prvimi pokukati v nedrje prav posebnega muzeja, o katerem je Pamuk sanjal dolga leta in ga ustvarjal med pisanjem romana, ki ga je šaljivo pospremil z besedami: "Resnična ljubezen je bolj kot prometna nesreča kot pa sladkobnost romantičnega leposlovja."