Mladi pesniki in gledališčniki o generaciji Y

Lani so v Gledališču Glej začeli z umetniško rezidenco, namenjeno mladim ustvarjalcem, ki se v enoletnem produkcijskem zavetju lahko posvetijo procesu in umetniškem raziskovanju. Prva v rezidenčnem programu je bila gledališka skupina G-Fart, letos je to mesto pripadlo mlademu režiserju Jaši Koceliju. Tistemu, ki tako zelo ljubi poezijo, da si želi, da bi bil vsak deseti komad na radiu plod pesništva, in ki se je lani s svojim prvencem predstavil prav na Glejevem odru z avtorsko predstavo po delih pesnika Mirana Jarca Ni obale. Decembra 2013 pa je sledila tudi premiera njegovega projekta o prvih dadaistih Cafe Dada v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Kot rezident Gleja letos dela na mednarodnem projektu Nemo mesto, v katerem sodeluje s 30 mladimi igralci in pesniki iz Slovenije in drugih držav Evrope. Priča bomo lahko trem gledališkim uprizoritvam, prva bo na vrsti že 27. marca pod naslovom Jaz Jaz Jaz Jaz. Druga Na mostu bo v okviru festivala Prelet na ogled maja. Zadnja pa oktobra, pospremila jo bo še razstava Mankice Kranjec, ki bo s fotoaparatom beležila celoletni proces Kocelijeve rezidence.

Poezija kot nemi del mesta "Izziv mi je bilo postati rezident. Misel za projekt razvijam že eno leto, izhodiščna ideja je bila, da se ozrem v svojo generacijo. Najprej v obliki raziskave o pesnikih med 20. in 30. letom," začetne korake za Nemo mesto opisuje mladi režiser, ki je bil prijetno presenečen nad tem, koliko dobrih mladih piscev je pri nas. Na desetine, kot pravi, med njimi je izbral štiri, Mitjo Draba, Ajo Zamolo, Gašperja Torkarja in Ano Svetel. Te je povezal še z njihovimi sodobniki drugod po Evropi, z Rebeco Perry, Camillejem Faucherrejem, Adrio Targo Ramos in Rebecco Ciesielski. V veliki iskalni akciji so mu pomagale tudi kulturne inštitucije iz Italije, Španije, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Avstrije, združene v evropski mreži nacionalnih kulturnih inštitutov EUNIC, ki je poleg španskega veleposlaništva podprla projekt Nemo mesto.

Gledališka uprizoritev, za katero so besedila napisali sodelujoči pesniki, interpretirali pa jih bodo mladi igralci, tematizira generacijo Y, živečo v sodobnih urbanih kontekstih. Generacijo, ki je "poskusni zajček za vse. Na nas so preizkusili devetletko, bolonjsko reformo, kot tudi v polni meri nove medije in tehnologije. Ni čudno, da smo zmedeni," pravi igralec v projektu Filip Samobor. Dodaja še, da predstava Jaz Jaz Jaz Jaz, ki govori o njegovi generaciji, kaže, kako osamljeni so mladi posamezniki.

Ali kot pravi Koceli: "Predstava želi govoriti o tem, kako smo samoosredotočeni v naših življenjih. O preobremenjenosti ukvarjanja samega s seboj." Zato tudi ni nič nenavadno, da je selfie postal eden od vizualnih emblemov prvega dela tega projekta, ki bo v drugi polovici leta, s tretjo uprizoritvijo, poudarek prevesil k povezovanju in sodelovanju v skupini.

Naslov Nemo mesto režiser razume kot simbol razmerja med urbanim prostorom in poezijo, mestom kot krajem kaosa, šuma in hrupa, poezijo pa kot njegov nemi del, ki se skriva v kotih. Prva uprizoritev predstave Jaz Jaz Jaz Jaz bo potekala v treh jezikih, slovenščini, angleščini in francoščini. Umetniški vodja Gledališča Glej Marko Bratuš za celoten Kocelijev projekt pravi, da je ambiciozen in vreden pozornosti.