Mir in kazen

Avtorja: Florence Hartmann Založba: Založba Sanje, 2008 Cena: 24,95 evr

Florence Hartmann je v devetdesetih letih kot dopisnica francoskega Le Monde poročala z območja nekdanje Jugoslavije. Leta 1999 je izšla njena prva knjiga Milošević, la diagonale du fou (diagonala blazneža; fou je norec, blaznež, a tudi tekač pri šahu, ki mu pravila dovoljujejo premike po diagonalah). Od leta 2000 do 2006 je bila tiskovna predstavnica in svetovalka za Balkan Carle Del Ponte, glavne tožilke haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za Jugoslavijo.

Leta 2007 je v delu Mir in kazen predstavila delo haaškega sodišča, ki se odkriva kot boj mednarodnega pravosodja z interesi velikih sil. Avgusta 2008 pa je sodišče vložilo obtožnico proti Hartmannovi – zaradi nekaterih navedb v knjigi in zaradi članka Prikriti ključni dokazi o genocidu, ki ga je objavil Bosanski inštitut. Sojenje se je začelo 15. junija, Hartmannova je obtožena nespoštovanja sodišča zaradi objave zaupnih informacij. Ob vložitvi obtožnice je bila Hartmannova osupla. Očitajo ji, da je objavljene podatke dobila od zaposlenih na sodišču, sama pa zatrjuje, da jih je zbrala z novinarskim delom. Hartmannova v knjigi popisuje prizadevanja haaškega sodišča, da bi bili zločinci krvave vojne na tleh nekdanje Jugoslavije kaznovani. Prizadevanja, ki jih hromi vmešavanje političnih sil, ki na najbolj zahrbten način, včasih pa tudi zelo odkrito, uveljavljajo svoje interese. Skozi natančno poročanje o postopkih in zunanjih pritiskih se razkriva (ne)moč mednarodnega pravosodja in hkrati nujnost razvoja inštitucij, ki bodo preprečile, da se največji snovalci terorja nekaznovani izmaknejo pravici. Ni dovolj le obsodba zločinov na načelni ravni, zlasti v zapleteni situaciji, kakršno so v Bosni in Hercegovini povzročili agresorji pa tudi mednarodni pogajalci. Med popisovanjem procesov in postopkov sodišča, vmešavanja velesil pod zagovorom nacionalnih interesov, samozavestnega prepričanja zločincev, da so nedotakljivi, in njihovega spretnega manipuliranja s pravicami, ki jih imajo kot že obtoženi, se med vrsticami oblikujejo vprašanja o tem, kakšno mednarodno pravo potrebuje svet in kako zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v okviru nacionalnih držav in njihove suverenosti.

Florence Hartmann razkriva dvojno vlogo zahodnih sil, ki so ustanovile sodišče, da jih ne bi težila vest zaradi napačnih političnih odločitev, potem pa so temu sodišču onemogočale delovanje in poskušale za vsako ceno zaščititi svoj ugled, svoje interese in svoje načrte. Izjemna žalitev za žrtve.

Florence Hartmann je prva obtoženka haaškega sodišča, ki ima, kot pravi sama, žrtve vojne na tleh nekdanje Jugoslavije na svoji strani.