MGL v novi sezoni o fenomenih in osebnostih 20. stoletja

Obudili bodo spomin na nekaj osebnosti, fenomenov in mitov, ki so zaznamovali preteklo stoletje, izhajajoč iz predpostavke, da živimo marsikatero posledico 20. stoletja.

Prihodnja sezona bo ponudila 12 novih zgodb, šest na velikem odru in šest na malem. Od tega bo v slovenskem gledališkem prostoru devet besedil uprizorjenih prvič – pet bo krstnih izvedb in štiri prve slovenske izvedbe.

Repertoar velikega odra so, kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, poimenovali Zgodbe 20. stoletja. Prvo bodo na njem septembra premierno uprizorili dramo Dominika Smoleta Zlata čeveljčka v režiji beograjske režiserke Anje Suša. Kot je poudarila režiserka, Smoletovo izjemno kompleksno dramsko besedilo, ki je bilo do zdaj uprizorjeno dvakrat, a ima mitsko mesto v slovenskem gledališču, zahteva obenem spoštovanje in rekontekstualizacijo.

Oktobra bo sledila prva slovenska uprizoritev komedije Švejk, ki je nastala po romanu Dobri vojak Švejk enega največjih čeških humoristov in pisateljev Jaroslava Haška. Izmed številnih so se odločili za dramatizacijo irskega dramatika Colina Teevana, ki jo je prevedla Tina Mahkota. Predstavo bodo pripravili v koprodukciji z Gledališčem Koper, režijo bo prevzel Jaka Ivanc.

Za november napovedujejo premiero dramatizacije romana Veliki Gatsby, ki velja za najboljše delo Francisca Scotta Fitzgeralda. Sugestivno zgodbo o nesojeni ljubezni na ozadju prikaza ameriške družbe v vročičnih 20. letih preteklega stoletja, ki so po gospodarskem razcvetu prinesla boleč propad velikega ameriškega sna, bo na oder postavil Ivica Buljan, ki je tudi avtor dramatizacije romana. Prevajalka dramatizacije je Petra Pogorevc.

Sezono bodo nadaljevali z veliko koprodukcijo Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta, ki jo pripravljajo v sodelovanju s SNG Drama Ljubljana in Cankarjevim domom (CD).

Krstna uprizoritev dramatizacije Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic bo zaživela v Gallusovi dvorani CD. Lorenci, ki bo prevzel tudi režijo, je prepričan, da je Iliada "pratemelj Evrope".

Tradicijo uprizarjanja muzikalov bodo nadaljevali z glasbeno komedijo Beatli – A hard Day's Night v prevodu Petre Pogorevc, ki je tudi avtorica odrske priredbe po filmu Aluna Owna A Hard Day's Night. Prvo slovensko uprizoritev bo na veliki oder postavil beograjski režiser Marko Manojlović.

Sezono bodo na velikem odru končali z Brechtovo dramo Dobri človek iz Sečuana v novem prevodu Urške Brodar. V interpretaciji Aleksandra Popovskega bo besedilo, ki je aktualno tudi danes, okrepljeno z dodatnimi songi iz Brechtovega opusa.

Repertoar male scene so v MGL naslovili Zgodbe 21. stoletja. Na njej bodo uprizorili štiri popolnoma nova besedila, tri od njih – Do zadnjega diha. Zdaj, Menjava straže in Ko je otrok bil otrok – so nastala po naročilu MGL. Četrto besedilo – Ljubimo in nič ne vemo Moritza Rinkeja – so nemški gledališki kritiki razglasili za najboljšo igro preteklega leta.