Med novostmi Celjske Mohorjeve tudi izbrano delo Mirka Javornika

France Pibernik je predstavil avtorja in knjigo Razdalje. Mirko Javornik sodi po njegovih besedah med zamolčane slovenske literate, ki so živeli, ustvarjali ter objavljali svoja dela večinoma v tujini, doma pa so veljali za nevarne in prepovedane. Po Pibernikovih besedah je bil tudi Javornik grožnja takratnemu režimu. V času študija se je uveljavil kot esejist, potopisec, novelist ter poročevalec o kulturnem, knjižnem in političnem dogajanju svojega časa. Pod svoje okrilje ga je vzel slavist in politik Josip Vidmar, s katerim sta se kasneje sprla in razšla. Vidmar je bil pobudnik Javornikove potopisne knjige Pomlad v Palestini, ki velja za prvi slovenski laiški potopis o sveti deželi - Palestini.

Za Javornika značilna socialna tematika Kot je še povedal Pibernik, sta za Javornikovo pripovedno prozo značilna stik neorealizma z ekspresionizmom ter socialna tematika, izražena v delih Črni breg in v noveli Potni list. Bil je urednik revije Slovenski dom, ki jo je v času nemške okupacije spremenil v bojevito pritikomunistično glasilo, ki je podpiralo domobranstvo in generala Rupnika. Skupaj z drugimi uredniki Slovenskega doma je pripravil in leta 1944 izdal Črne bukve. Istega leta je izdal izbor predvojnih del Pero in čas, leta 1980 pa Pero in čas II.

Ob koncu vojne je zaradi političnih nazorov zapustil domovino. Najprej je živel v Trstu in Rimu, nato se je z družino preselil v Washington, kjer je delal kot jezikovni strokovnjak in sodelavec službe za stike z javnostjo za goste iz Jugoslavije. Ob stoletnici Javornikovega rojstva so izšla izbrana dela Razdalje, opremljena s študijo Tineta Debljaka o njegovem pisateljevanju.

Slovaške pravljice Pri Mohorjevi družbi so izdali tudi Slovaške pravljice, ki jih je napisal Lubomir Feldek, ilustriral Peter Uchnar in prevedla Ana Zorko. Študentka slovaščine in poljščine je zbirko predstavila kot zbirko tragično-humornih pravljic, ki se končajo s poučnimi moralnimi nauki v obliki verzov. Knjigo je prevedla pod mentorstvom profesorice Špele Sevšek Šramel.

50 obredov za življenje Tretja predstavljena knjiga je 50 obredov za življenje. Napisal jo je benediktinski pater Anselm Grün, prevedla in predstavila pa Alenka Novak, ki je delo označila kot knjigo o "času, zaupanju, pravi svobodi, ki spominja, da nas bog vedno podpira." Knjiga je razdeljena v tri sklope in opisuje dnevne obrede, obrede ob različnih obdobjih leta in obrede ob posebnih priložnostih.

Pater Anselm povezuje nauke Cerkvenih očetov s psihologijo, svoja predavanja in tečaje posveča vprašanjem modernega človeka. Sodi med najbolj brane krščanske pisce. Pri Celjski Mohorjevi družbi so doslej izšla njegova dela Boj in ljubezen, Kraljica in divja ženska, Mala knjiga o pravi sreči in 50 angelov za vse leto.