Mama številka nič

Knjiga tudi doprinese k razumevanju doživljanja otrok in staršev v posvojiteljski družini.

Knjiga govori o posvojenem fantu Fejzu, ki odrašča v rasno mešani nizozemski družini. Njegova sestra je posvojena iz Kitajske, njegova mati je iz Bosne. Fejzo zaradi tega ni obremenjen, dokler ne spozna deklice Maud, ki pri njem začne prebujati radovednost. Fejzo se tako odloči, da poišče svojo mati in tako dobi vsaj nekatere odgovore na vprašanja, ki so ga začela mučiti.

Posvojitelji Fejzu pomagajo poiskati biološko mater, ki pa dečka, ker jo spominja na grozote, ki jih je doživela med vojno v Bosni, še ne želi spoznati,

Fejzo je moral nekoč v šoli narisati družinsko drevo, kjer je bil za ime mame le en predalček. Učiteljici je povedal, da je posvojen in da potrebuje dva predalčka, ker ima dve mami. Biološko mamo je označil s številko ena, posvojiteljico pa s številka dve, vendar mu je takoj postalo hudo in je popravil številki. Posvojiteljico je označil kot mamo številka ena, biološko mamo pa kot mamo številka nič.

Pisateljica v knjigi lepo opiše notranje boje posvojenega dečka Fejza, ki se naenkrat zave, da ima dve mami. Ena mu je dala življenje, druga ga uči živeti in je ob njem. Prve ne pozna, ne ve niti njenega imena, druga mu je čustveno blizu.

Hkrati pa lahko spremljamo tudi zgodbo najstniške posvojenke iz Kitajske, ki so jo kot dojenčico našli zapuščeno, zato ona nikoli ne bo imela možnosti spoznati svoje biološke mati, svojega izvora.

Spremno besedo o tem, ali je za posvojence pomembno spoznati biološko mamo ali ne, je napisala strokovnjakinja za posvojitve Nataša Branko.

Knjigo na 155 straneh je prevedla Katjuša Ručigaj.