Ljubljanska ulica z vznemirljivo preteklostjo in sedanjostjo (foto)

Ko je postalo jasno, da se bo Mini teater iz prostorov na ljubljanskem gradu preselil v zapuščeno meščansko hišo na Križevniški ulici, je bilo treba najprej razmišljati o prenovi poslopja. Ravno ta nuja pa je razkrila bogastvo kulturne zgodovine te ulice, ki so jo popisovali predvsem njeni stanovalci in stanovalke.

Prenova Mini teatra, ki je na eno najstarejših ljubljanskih ulic prišel z ambicijo po vzpostavitvi gledališkega in umetniškega ter prireditvenega središča, je potekala med letoma 2008 in 2009. Ob iskanju možnosti za pridobitev evropskih sredstev, ki podpirajo ohranjanje kulturne dediščine, je umetniški direktor gledališča Robert Waltl kmalu spoznal, da to v kontekstu s Križevniško 1 ne bo težko.

Lotil se je raziskave, odkritja pa so ga tako navdušila, da jih je strnil v lični knjižnici, ki jo najdete na križevniških klopeh. Te so bile ob bralnih kotičkih, skulpturah v javnem prostoru in ob zelenju postavljene v okviru projekta Urbane intervencije in ozelenitve, na podlagi katerega so na Waltlovo pobudo leta 2011 vzpostavili kulturno četrt Križevniška (na Križevniški, med Mestnim muzejem in Bregom).

Za templjarji so prišli križniki Križevniška ulica je med najstarejšimi ljubljanskimi ulicami, na njej je med letoma 1167 in 1200 svojo postojanko imel viteški red templjarji. Za njimi so prišli križniki.

Ta viteški red je v Ljubljano poklical koroški vojvoda Ulrik III. in jim v zameno za mestno obrambo sezidal redovno hišo. Ta je stala na mestu zdajšnjih Križank. Samostan, ob njem so postavili tudi cerkev Marije Pomočnice, se je z leti spreminjal, po drugi svetovni vojni pa je bil nacionaliziran. Njegovo prenovo v javni prostor, namenjen dogodkom in prireditvam, pa so v 50 letih zaupali arhitektu Jožetu Plečniku.

Od ribičev do kulturnikov Križanke so bile zgrajene na levem bregu Ljubljanice, na takratnem Novem trgu. Prvotna lokacija srednjeveška mesta je stisnjena med grajskim gričem in reko Ljubljanico, levi breg je sprva služil kot ribiško naselje, od 16. stoletja dalje pa je postajal vse prestižnejša lokacija, kamor so se vse pogosteje naseljevali plemiči.

Glede na to, da je bil levi breg Ljubljanice povezan z ribištvom, ne čudi, da se je ulica pod Križankami, ki jo danes poznamo pod imenom Križevniška, nekdaj imenovala Ribiška ulica. Tam so namreč živeli ribiči, ki so lovili v mestni reki, svoje mreže pa sušili na strehi hiše današnjega lokala Pod skalco. Ta hiša se je v zgodovinski spomin vpisala tudi zaradi tega, ker se je stoletja pozneje v njej rodil edini slovenski nobelovec, fizik in kemik Friderik (Fritz) Pregel (1869–1930).

Nekaj deset korakov stran pa je še ena stavba z zgodovinskim in kulturnim pomenom: nekoč je bila Turjaška palača, danes je to Mestni muzej Ljubljana.

Poimenovana po viteškem redu Ulica pod nekdanjim samostanom, današnjimi Križankami, se razteza od nekdanjega Križevniškega trga, danes Trga Francoske revolucije, in Vegove ulice proti Ljubljanici. Leži neposredno nad nekdanjo rimsko cesto. Svoje novejše ime je dobila po viteškem redu križnikov.

Na svojem koncu je Križevniška ulica povezana z Bregom ob Ljubljanici, kjer sta bila v hiši s številko osem, okrašeni z baročnim pročeljem Leopolda Hoferja iz leta 1777, od srednjega veka pristanišče in brodarski mitniški urad.

Na vogalu, kjer se Križevniška steka v Breg, je proti koncu 18. stoletja nastala Zoisova palača, v kateri je baron Žiga Zois sprejemal somišljenike iz razsvetljenskega kroga, med njimi Antona Tomaža Linharta, ki je tam tudi stanoval. Pri baronu so se družili tudi Valentin Vodnik, Jurij Japelj, Jernej Kopitar in Blaž Kumerdej.

Pred njo je takrat nastal prvi ljubljanski park, ki ga je uredil sin barona Zoisa, Michelangelo.

Z življenjem kulturnikov popisana ulica V Zoisovi palači je dve stoletji pozneje nekaj časa živel tudi dramatik Ivan Mrak, pri čemer pa je Zoisova plača le del (kulturne) zgodovine Brega, ki se je v stoletjih vpisala v ta predel mesta.

A vrnimo se k zgodovini Križevniške ulice, ki je bila v preteklih stoletjih, pa tudi v sedanjosti, povezana z marsikaterim ustvarjalcem in ustvarjalko.

Prva članica SAZU je prav tako živela na Križevniški Nasproti današnjega Mini teatra je, kot pripoveduje Robert Waltl, na primer tik pred smrtjo živel pesnik Srečko Kosovel, in sicer pri režiserju in igralcu Cirilu Debevcu.

Del svojega življenja je tam preživel tudi Jernej Zupanec, notar iz 19. stoletja, ki se je v literarno zgodovino zapisal kot mecen slovenske literature, po njegovi zaslugi so izšle tudi pesmi Luize Pesjakove, je mogoče prebrati v knjižici o tej ulici.

Alma Sodnik, prva slovenska filozofinja, univerzitetna profesorica, nekaj časa tudi predstojnica oddelka za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, je prav tako živela tu. Pa tudi Anica Zupanec Sodnik, akademska slikarka, prva ženska, ki je leta 1976 postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Na Križevniški so stanovali tudi sopranistka Sonja Hočevar, igralka Majda Potokar ter drugi posamezniki in posameznice, vpisani v slovensko umetnostno in kulturno zgodovino. Omenimo le še Mateja Bora, ki se je poročil v hišo, kjer je danes restavracija Shambala. Leta 1942 in nekaj mesecev leta 1943 pa naj bi se pri nekih sorodnikih skrival tudi Karel Destovnik - Kajuh.

V času, bližje nam, so tam živeli tudi brata Joža in Mirko Mahnič, literarni zgodovinar ter gledališki ustvarjalec in pisatelj, pa tudi skladatelj Milko Lazar, igralec Radko Polič - Rac in režiser Vinko Möderndorfer. Še danes tam živi in ustvarja več umetnikov in intelektualcev.

Sedanjost in prihodnost Križevniške

Kulturna četrt Križevniška Biografska zgodovina ulice je dolga in bogata, njena kulturna vrednost v tem smislu prav fascinantna, poudarja Waltl. A Križevniška se ni ustavila v preteklosti, umetnostno in kulturno resničnost poganja tudi v tem trenutku.

Poleg omenjenega gledališča na njej delujejo tudi Zavod za kiparstvo, tiskarna tipoRenesansa, Uredništvo pričesk Robert, pred kratkim pa se je od tam izselila modna Galerija Squot. Na njej deluje tudi Judovski kulturni center, ta bo svoje prostore dobil tudi v prenovljeni hiši na Križevniški 3, ki po novem pripada Mini teatru.

V njej bodo dodatne prostore dobili gledališče, judovski muzej, knjižnica, tam pa se bo odvijal tudi festival strpnosti. Tudi ta hiša ima bogato biografijo. V njej je med drugim v 19. stoletju z družino živel mecen Blaž Crobath, oče pesnice Luize Pesjakove, pri katerem sta delala tudi Miha Kastelic in France Prešeren, ki je prav pri njem spoznal Ano Jelovšek.

Crobathov "ljubljanski salon" je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev.