Leposlovje pripomore k čustveni inteligenci

"Resno" leposlovje naj bi na posameznika vplivalo precej bolj ugodno kot na primer "šund" literatura in stvarna literatura. Raziskavo so izvedli na newyorški New School for Social Research, udeležence pa so poiskali prek Amazonove storitve Mechanical Turk, kjer so ljudje plačani, da opravijo manjša dela.

V petih eksperimentih so sodelovali ljudje stari med 18 in 75 let, vsak pa je bil plačan nekaj dolarjev za nekaj minut branja. Nekateri so brali nagrajeno leposlovje, drugi prodajne uspešnice, nekateri pa ljubezenske romane in znanstveno fantastiko. Po branju različnih del so jim naložili reševanje različnih nalog, ki merijo posameznikovo sposobnost zaznavanja čustev drugih ali sposobnost napovedovanja odzivov drugih. Čeprav ideja o tem, da na takšne veščine lahko vplivamo, ni nova, je tokratna raziskava pokazala, da je vpliv lahko tudi neposreden, merljiv in da ga lahko zaznamo po zgolj nekaj minutah branja. Dejstvo, da so bili posamezniki, ki so brali leposlovje, v nalogah uspešnejši, znanstveniki pripisujejo lastnostim leposlovja, ki veliko več prepušča domišljiji, bralce pa spodbuja k sklepanju o čustvih junakov in razumevanju vzdušja in kompleksnosti čustev.

Raziskovalca Emanuele Castano in David Comer Kidd sta med testiranjem ugotovila, da leposlovje bolj vpliva na razvoj socialnih spretnosti tudi takrat, ko udeleženci niso uživali v branju. Bralci leposlovja so se na testih odrezali bolje kot bralci stvarne literature, medtem ko med bralci "šund" literature in tistimi, ki pred testi niso brali ničesar, ni bilo bistvene razlike.