Četrtek, 28. 11. 2013, 18.36
8 let, 5 mesecev
Kulturniki na NPK 2014−2017 gledajo z zmernim navdušenjem
Kulturniki pozdravljajo dejstvo, da je resolucija prek široke javne razprave nastajala v povezavi s kulturno javnostjo, nekateri pa kljub temu opozarjajo na določene pomanjkljivosti.
Kot so za STA povedali v društvu Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture in umetnosti, podpirajo nekatere novosti, ki jih prinaša NPK. Podpirajo večji poudarek nevladnim organizacijam in samozaposlenim, bi si pa mestoma želeli jasnejših opredelitev, saj so nekatere smernice presplošne in vsebina ukrepov nejasna.
Med drugim opozarjajo, da je na področju nevladnih organizacij treba popraviti zdajšnjo podhranjenost. Na področju financiranja bi bilo treba povečati sredstva na razpisih za nevladne organizacije, nujna je tudi celovita reforma sistema financiranja prek zasebnih sredstev.
Poudarjajo, da je treba urediti zakonske vidike nevladnih organizacij oziroma jih sploh prepoznati kot pravne subjekte v krovni zakonodaji s področja kulture ter urediti zastopanost nevladnega sektorja in samozaposlenih pri odločitvah na ravni države.
Dokumentu očitajo, da zanemarja dve področji, ki sta ključni za ureditev okolja, v katerem delujejo samozaposleni v kulturi – podporo in skrb za podporne dejavnosti ter storitve, namenjene nevladnim organizacijam in samozaposlenim, ter zagotovitev trajnega dialoga z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi.
Direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk meni, da je resolucija o NPK korak v pravo smer, da bi se lahko izboljšali procesi na področju kulture. Še vedno pa, kot je dejal za STA, ostaja prevelika neizenačenost pogojev dela in dostopnosti do dela med samozaposlenimi in redno zaposlenimi v kulturi.
Čuk obžaluje, da sta se po njegovem mnenju ključna in prebojna projekta – izgradnja Narodne in univerzitetne knjižnice ter izgradnja treh akademij – le "pritajeno" vključila v resolucijo. Oba po Čukovem mnenju predstavljata edini pravi nacionalni interes, za katerega je vredno zastaviti vse politične in umetniške sile.
Založbe, ki izdajajo nekomercialen knjižni program in ki jim je priznan javni interes, pa ta zakon postavlja v še slabši položaj. V skladu z njim založbe na prireditvah ne bodo mogle več nuditi popustov, s katerimi so v preteklem letu preživele. Prodaja v knjigarnah je namreč, kot je za STA dejal Uršič, porazna. Uršič NPK tudi očita, da ne ureja statusa nekomercialnih založnikov. Ti so po njegovih besedah popolnoma odvisni od volje vsakokratnega ministra in komisij, zato bi bile potrebne sistemske rešitve.
Prva je obseg proračunskih sredstev, ki lahko hitro povzroči, da se načrti iz čvrstih zavez spremenijo v nedoločne in nato neuresničljive želje. Na drugi strani pa NPK izraža velika pričakovanja glede evropskih sredstev. V kolikšni meri bo NPK uresničen, je tako zelo odvisno od tega, koliko evropskih sredstev bo uspelo pridobiti državi in posledično tudi ministrstvu za kulturo.
Ob tem je še opozoril, da je resolucija kot politični akt do neke mere za politiko smernica, nikakor pa to ni akt, ki bi bil tako zavezujoč, kot je zakon. Ker je praksa zadnjih dveh NPK pokazala, da politika tega, kar je bilo zapisano, ni realizirala, obstaja skepsa, da se bo zgodba ponovila. Čas bo pokazal, ali gremo tretjič po isti poti, meni Zupanič in dodaja, da vsekakor ne bi bil presenečen, če bi se zgodba še enkrat ponovila.