Sreda,
10. 6. 2009,
12.56

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 10. 6. 2009, 12.56

7 let, 1 mesec

Kuhinja: Strogo zaupno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Za jedilnico je kuhinja, tesna kuhinja, in v njej pekel vročine, hrupa in verbalnega bombardiranja.

Avtor: Anthony Bourdain Založba: Založba Vale-Novak, 2009 Cena: 19,90 evr

Anthonyju Bourdainu je odločitev, da se bo prijel dela pomivalca posode, rešila življenje. Mladostnik v vrtincu droge, nespreten v družbi, je bil na poti v pogubo. Ko se je znašel v svetu kuhinje – kaotičnem, a po svoje urejenem, divjem in nevarnem, a s trdnim okvirom, ki ga gradijo nenavadne, zanimive osebnosti, ki so se tam znašle –, se je prvič počutil vrednega samospoštovanja in prvič je bil med ljudmi, katerih mnenje ga je zanimalo in ga je tudi spoštoval. Nadaljeval je šolanje na Culinary Institute of America in tam diplomiral. Svojo skoraj tri desetletja dolgo kariero kuharja je opisal v knjigi Kuhinja: strogo zaupno, ki je po izidu leta 2000 v hipu postala uspešnica.

V času, ko je Bourdain začenjal pri dnu hierarhije, so bile kuhinje ameriških restavracij zatočišče in pribežališče vseh vrst neprilagojenih modelov, priseljencev in čudakov. Zgarani od vsaj dvanajsturnega delovnika, slabih delovnih in življenjskih razmer, osebnih travm, na adrenalinu in drogah vseh vrst, živijo svoj svet v tesnih kuhinjah. Bourdain (že pred izidom Kuhinje: strogo zaupno avtor številnih člankov in esejev iz kulinaričnega sveta ter dveh kriminalk) se je odločil, da bo uporabil jezik, ki se v kuhinjah zares uporablja. Pod vplivom pisanja Williama S. Burroughsa in Hunterja S. Thompsona je knjiga po avtorjevih besedah nagravžna in s testosteronom predozirana zgodba njegovega življenja, za katero je bil prepričan, da jo bodo brali in se z njo poistovetili le ljudje iz New Yorka in kulinarične industrije. Vendar je bil odziv buren po vsem svetu, kjer so izšli prevodi. Bourdainu so se oglašali ljudje z navdušenimi klici: »Stari, povedal si zgodbo mojega življenja!« Svet tesnih kuhinj za prostranimi elegantnimi jedilnicami, svet logističnih veščin in spretnosti z noži in vročino, svet brutalne komunikacija in boja za preživetje, svet grobosti, ki ustvarja čutno izkušnjo na krožniku. Zgodba v bralcu budi rahlo nezaupljivost do hrane, ki jo bo naročil, in veliko spoštovanje do kuharja, ki mu je uspelo. Bourdain se posveča hrani in ljudem – tistim v kuhinji, saj so tisti v jedilnici za kuharja čista abstrakcija. In opozarja na množice špansko govorečih priseljencev, ki so prevladujoča delovna sila tudi v najbolj priznanih restavracijah. So nadarjeni, odlični kuharji, ki so slabše plačani in povsem anonimni, a opravljajo glavnino dela.

Kuhinja: strogo zaupno je vpogled v »kulinarično podzemlje«, v pravo subkulturo z njenimi pravili. Sočen in inteligenten, provokativen in iskren vpogled, ki je sijajno branje.

Mojster francoske kuhinje, ki ob vihtenju noža privija glasbo Ramones, The Voidoids, Television ali The Stooges, po uspehu knjige (poklicno) ne kuha več. Sodeluje s televizijo in potuje po svetu, kadar snema serijo No Reservations za Travel Channel, ter piše. Po knjigi Kuhinja: strogo zaupno je bila posneta televizijska nadaljevanka.