Petek,
10. 4. 2009,
12.51

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 10. 4. 2009, 12.51

7 let, 1 mesec

Kuba Libre

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Zgodba o Marjani, nasičena s krilaticami »polpretekle zgodovine« in s humornim preobračanjem jezika.

Avtor: Marko Vezovišek Založba: Koprodukcija med Založbo Sanje in Café teatrom Cena: 19,95 €

Roman Kuba Libre je nastal vzporedno z besedilom za istoimensko kabaretno predstavo, ki si jo lahko ogledate v Klubu Cankarjevega doma. Njegov podnaslov je Pesem osvobodi in to se skozi zgodbo dogodi Marjani. Spremljamo njeno odraščanje in osvobajanje, v veliki meri skozi glasbo oziroma njen odnos do nje. Marjano so poimenovali po Marjani Deržaj, saj je bila spočeta na poletno noč. Obdarjena je bila tudi z dobrim glasom, s katerim se upira v punku in osvobodi v šansonu. Strnjena vrsta anekdot iz neke »skupne dediščine« z nostalgično, naklonjeno držo, malo sili v ozračje prevečkrat pogretih in vsiljenih šal. Zelo zabavne igre z jezikom, ki niso več tako predvidljive, pa vozijo hiter slalom skozi čas Marjanine mladosti, menjavo domovine in sistema, skozi pasti odraščanja in osvobajanja, vse do njenega trčenja z obračunom. Brez grenkega cinizma Marjano pripeljejo v nov čas, kjer lahko (osvobojeno) izbere svoj (glasbeni) stil.

Ne gre brez primerjav tistih in današnjih časov in opozoril, kako spretno so preživele nekatere zablode, le da jih je čas zamaskiral po svoje. Čas v tej zgodbi leti zelo hitro, zato bo vzdušje v bralcu zbudil morda prav jezik: jezik kot koda, vsi ti medklici in reference, ki jih razume vsak, ki je to živel. Ali malo kasneje poslušal in poslušal, skoraj v nedogled. Vendar je roman dovolj duhovit in predvsem dovolj prodoren v živahnem preobračanju človekovih lastnosti in stremljenj za lahkotno »obnovo s svojimi (in našimi) besedami«. Navdih za osebe, le »naključno« podobne resničnim, so (tudi) ljudje, ki jih je avtor spoznal ob sodelovanju s Café teatrom. To se je začelo z mednarodnim večerom šansonov La vie en Rose, za katerega je napisal prvi scenarij leta 2004 in tudi besedilo pesmi Moj klobuk je lahko šanson, ki jo je uglasbil Mojmir Sepe – Mojzes. A za osebe v romanu velja tudi »nomen est omen« in Marjanina tipa sta tako France Prešeren in Srečko Tolar – seveda vsak pripada drugemu sistemu. Tudi na naslovnici je morda Poet, morda pa tudi neko latinsko Življenje.