Kratka zgodba nobelovca Mo Yana v knjigi Naj cveti sto cvetov

Ta je objavljena v antologiji sodobne kitajske proze Naj cveti sto cvetov, kjer sta dela izbrala in prevedla Katja Kolšek in Andrej Stopar. Antologija Naj cveti sto cvetov je leta 2006 izšla pri mariborski založbi Litera. Kolškova in Stopar sta med drugimi vanjo vključila tudi Mo Yanovo kratko zgodbo Zdravilo. Kot je za STA povedala sinologinja in filozofinja Kolškova, kitajski pisatelj v njej opisuje, kako oče in sin mrtvim talcem v kulturni revoluciji izrežeta žolč in ga uporabita kot tradicionalno zdravilo za vid njune matere in babice.

"Mo Yan opisuje tradicionalno kitajsko podeželje, kitajske ljudske običaje, pri tem uporablja mističen, nadrealističen slog s pridihom grozljivega," je dodala Kolškova. Avtorja antologije sta v predstavitvi Mo Yanovega življenja in dela med drugim navedla, da literarni kritiki njegova dela uvrščajo v "literaturo iskanja korenin", a jih ne označujejo zgolj kot realistična, temveč celo kot hiperrealistična.

Mo Yan je drugi kitajski pisatelj, ki je dobil najprestižnejšo literarno nagrado. Prvi je bil leta 2000 v Franciji živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian. Na vprašanje, kako komentira, da je v vseh teh letih Nobelova nagrada za literaturo šele drugič pristala v rokah kitajskega avtorja, je Kolškova odgovorila, da je to ne preseneča, "kajti literatura v jezikih, ki ne spadajo v indoevropsko skupino, so evropskemu občestvu dokaj daljna, nedostopna, in zaradi nepoznavanja jezika, zgodovine in kulture, nerazumljiva".

Kolškova je dodala, da za to verjetno obstajajo tudi politični razlogi, saj je veliko književnikov iz političnih razlogov zapustilo Kitajsko in ostalo do nedavnega v nemilosti pri kitajskih oblasteh, kar se sedaj nekoliko izboljšuje. Na drugi strani pa se pojavlja promocija kitajskih oblasti nekaterih avtorjev in drugih ne, kar znova pomeni, da gre za določen vpliv politike na izbiro avtorjev, je še pojasnila.

Sedeminpetdesetletni Mo Yan, s pravim imenom Guan Moye, je eden najuspešnejših sodobnih kitajskih pisateljev. Na Zahodu je poznan predvsem po knjigi Rdeče žitno polje (1987), ki jo je na filmsko platno prenesel režiser Zhang Yimou.