Ponedeljek,
23. 8. 2010,
10.26

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 23. 8. 2010, 10.26

7 let, 1 mesec

Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Zbirka kolumn Gorana Vojnovića prinaša tudi dva poprej še neobjavljena teksta. Družbeni komentar s težo, a z lahkoto pri podajanju.

Avtor: Goran Vojnović Založba: Študentska založba Cena: 15 EUR

Gorana Vojnovića je slovenska javnost spoznala po zelo uspešnem delu Čefurji raus!, ki je avtorju prineslo nagrado Prešernovega sklada, lani pa so mu podelili tudi kresnikovo nagrado. Kot je pri nas v navadi, je tudi Vojnović svoje kolumne, dve med njimi (prva in zadnja) poprej še nista bili objavljeni, zbral in izdal v samostojni knjigi.

Naslov Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra je nadvse primeren za knjižico, v kateri avtor menja pester nabor tematik, od sodobne (slovenske in balkanske) družbe ter kulture, medijev, filma pa do športa. Čeprav se izogiba politike, lahko nekatere njegove družbene komentarje razumemo tudi kot politične, a le posredno.

Vojnović nedvomno sodi med najopaznejše in najuspešnejše slovenske avtorje mlajše generacije. Da gromozanski uspeh knjige Čefurji raus! ni bil le izjema, dokazujejo tudi kolumne, ki jih je pisal za različne publikacije, tudi za revijo Emzin, predvsem pa za časnik Dnevnik.

Njegovi krajši teksti so zanimivi, odlikujeta jih sproščen intelektualen pristop in večna komponenta osebnega porekla, ki jo neobremenjeno vpleta v besedila. Predvsem dobro zajema duh današnjega časa, očara pa z nikoli pretiranim dodatkom ironije, ki včasih poskrbi za nasmeh, včasih za trenutek razmisleka. Tudi opozarjanje na slovensko nestrpnost in provincialnost ne deluje kot pridiga, ampak te lastnosti našega naroda le postavi na ogled takšne, kot so.

Komentar dopušča samoumevno razumevanje in bralca ne zaduši z nepotrebnim moraliziranjem in tudi s tem (ali prav zato) ga vedno znova pridobi na svojo stran. Bralci so bržkone posebno hvaležni tudi za vedno prisotno poanto, s katero Vojnović nemalokrat "zabije žebljico na glavico". Prav v neobremenjenem in pogosto (samo)ironičnem načinu, s katerim uspe avtorju brez moraliziranja zadeti bistvo, se nemalokrat izkristalizira presežna nota. Družbeni komentar s težo, a z lahkoto pri podajanju.

… V Sloveniji vlada nek vmesni, prav posebni sosedski kaos, nekakšen österreichische komšiluk. Sosed resda ne prihaja na kavo brez povabila, a o vas brez dvoma ve vse. In v dvigalu se vam bo prijazno smehljal in vas lepo pozdravil, čeprav vas je prejšnjo noč prijavil policiji ali obmetaval z vodnimi balončki …