Sreda, 4. 3. 2015, 15.15
9 let
Knjiga o knjigah, brez katerih danes ne bi bilo tako, kot je
Avtorja knjige o knjižni zgodovini Roderick Cave in Sara Ayad, ki je v prevodu izšla pri založbi UMco, sta si zadala popisati njeno pettisočletno zgodovino. V pregled nista želela vključiti le najslavnejših, najlepših, najvplivnejših, najdragocenejših in prvih knjig v tem ali onem pogledu, čeprav je tudi to vplivalo na njun izbor, temveč sta predvsem pri izboru želela slediti široki predstavitvi, tako v formatnem kot tudi v slogovnem smislu. Pa tudi časovnem in geografskem, glede na to, da sta vključila knjige z vsega sveta sveta.
Pri čemer pa je pozornost posvečena tudi žanrski raznolikosti knjižnih del, tako so v pregled poleg literarnih, religioznih in znanstvenih del vključene na primer tudi knjige za otroke, vodiči in kuharice. Podani so tudi primeri prepovedanih knjig, pri čemer avtorja navajata podatek, da se je cenzura pojavila skoraj tisti hip, ko je Gutenberg sredi 15. stoletja razvil postopek tiskanja. Prostor je odmerjen tudi odporniškemu tiska iz vojnega obdobja, omenjena pa je tudi ulična književnost, knjige, izdane na podlagi želja in potreb ljudi.
S tem, kar sta v tem kontekstu v uvodu zapisala avtorja, se strinja tudi Iztok Ilich. In sicer: "Je v času, ko izhajajo vedno nove 'prave' tiskane knjige in samozaložništvo postaja vse preprostejše res konec obdobja tiskane knjige? Najin odgovor je lahko samo ne. Gotovo je, da bo prihajalo do novih napredkov, ki bodo včasih zelo drugačni (in boljši) od založništva in knjig. A celo v 21. stoletju, kot kažejo najini primeri, nekateri ustvarjajo nove oblike pisanih ali tiskanih knjig s postopki, ki se zdijo namenoma usmerjeni v preteklost ali samovoljni in se sploh ne zmenijo za digitalizacijo. Tradicionalna knjiga bo nastajala še zelo dolgo."
Ali kot pravi Rok Glavan: "Knjige bomo še vedno prodajali. Le računalniki in knjige bodo zamenjali svoje mesto. Ko so prišli prvi računalniki, so jih imeli tisti, ki so jih znali uporabljati, in tisti, ki so zanje imeli denar. Knjiga je bila takrat vsakdanja. Danes je vsakdanji računalnik, knjiga pa bo za tistega, ki bo znal z njo delati in ki bo imel denar zanjo. Knjigo je mogoče gledati tudi kot objekt, oblikovalski dosežek. Vonj knjige ima svoj čas." Knjige bodo ostale, prodajali jih bodo, le na drugačen način. Znašle pa se bodo predvsem v rokah poznavalcev, razmišlja antikvar.