Janez Škrabec: Zaradi tesnega odnosa s kulturo sem boljši lider

Kakšne so vaše asociacije ob omembi termina kultura? Oblika kot njen rezultat, odlika kot njena posledica, olika kot njen učinek. Mislim, da tale trojni O upravičuje kulturo kot civilizacijsko normo. Kakšen je vaš odnos do kulture? Kako se udejstvujete na kulturnem področju? Do kulture gojim aktiven, navdihujoč in spodbujajoč odnos. Aktiven, ker v svojem urniku vselej načrtujem čas za spoznavanje in doživljanje presežkov na gledaliških, opernih in koncertnih odrih, za razstave in obiskovanje ateljejev, za spremljanje založniških novosti … Mnogo teh rad ugledam tudi na Škrabčevi domačiji, ki je postala v letih svojega delovanja odmevno kulturno prizorišče. Kultura me navdihuje, senzibilizira in ostri empatijo – prepričan sem, da sem zaradi tesnega odnosa s kulturo boljši podjetnik, boljši sodelavec in boljši vodja vsem svojim zaposlenim. Ker občudujem, tudi spodbujam. Kulturi se rad približujem ne le kot gledalec, temveč tudi kot njen podpornik. S katero umetniško zvrstjo ste se ali bi se želeli aktivneje ukvarjati? Čeprav sem neizmerno užival v vlogi Sneguljčičinega palčka v osnovnošolski predstavi, sem pozneje raje izbral pot, v kateri so prišli do izraza moji pravi talenti in kompetence. V umetnosti pa raje uživam kot gledalec, bralec in poslušalec. Katero knjigo ali knjige prebirate v teh dneh? Katera zvrst literature vas najbolj pritegne? Pravkar prebiram knjigo Arhitekturni gledalec avtorja Toma Staniča, ki mi jo je pred kratkim poslala neumorna izdajateljica, velika slovenska humanistka, dr. Neda Pagon. V posvetilu mi je zapisala, naj me ta knjiga opozori na poglede mladih rodov na prostor in gledanje. Še najbolj me pritegne kombinacija različnih žanrov; rad namreč berem več stvari hkrati.

Ste bolj naklonjeni obiskovanju megalomanskih kinematografov ali intimnejših gledaliških hramov? Katero predstavo ali film ste si ogledali nazadnje in kako bi jo ocenili?

Mislim, da se med seboj megalomanski kinematografi in intimni gledališki hrami nikakor ne izključujejo, temveč dopolnjujejo. Sem obiskovalec tako Koloseja kot tudi slovenskih gledališč. Poslovne usmeritve so me navezale na Rusijo, tako da sem si z zanimanjem ogledal Malomeščane Gorkega v Drami. Preseneča me, zakaj slovenski kinematografi še niso uvrstili v svoj program odličen srbski film Montevideo. Prepričljivo igralsko zasedbo, mojstrsko dramaturško in režijsko upodobitev zgodovinskega trenutka, scenografijo in kostumografijo in ne nazadnje tudi vrhunsko glasbo našega Magnifica so začinili s humorjem in optimističnim tonom, kar včasih pogrešam tudi pri svetovni kinematografiji. Zelo se že veselim nadaljevanja tega filma, ki ga že snemajo. Na odprtju letošnjega Slovenskega filmskega festivala pa sem si ogledal tudi Izlet Nejca Gazvode, v katerem sem občudoval svojega rojaka, mladega in perspektivnega gledališkega in filmskega igralca Jureta Henigmana.

Kakšna je danes vloga kulture? Ali lahko prebudi Slovence?

Naj na to vprašanje odgovorim kot podjetnik. Ne le Slovence, Evropejce nasploh mora prebuditi spoznanje, da je kultura močna komparativna prednost v globalnem svetu. Izjemna kulturna pestrost in raznolikost z infrastrukturno podporo zvišuje produkcijsko vrednost naših izdelkov in storitev. To ni edina vloga kulture v današnjem času, ne sme pa biti prezrta.

Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj?

Številne. Ker se razlikujejo tako po generacijski in umetniški pripadnosti, težko izpostavljam le enega.