Ponedeljek, 7. 11. 2011, 8.36
9 let, 2 meseca
Elena Fajt: Oblikovalec naj bo vizionar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Elena Fajt je končala študij oblikovanja tekstilij in oblačil na ljubljanski univerzi. Dodatno se je izpopolnjevala na Designskolen na Danskem in na Institut für Kostümkunde na Dunaju. Za seboj ima več umetniških rezidenc v Združenih državah Amerike, na katerih je kot gostujoča umetnica razvijala svoj projekt Lasnine/Hairsense. Začetki projekta segajo v leto 2000, uspešno pa ga je predstavila na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in tujini. Lani novembra se je z razstavo Kazen brez zločina znova predstavila v Gallery MC v New Yorku. Elena Fajt ustvarja z materialom, ki je produkt človeškega telesa in ki v določenem trenutku postane odpadek. "Pri dojemanju in sprejemanju las bi izpostavila predvsem njihovo ambivalentnost: rastoče občudujemo in negujemo, a takoj, ko so ločeni od telesa, postanejo odpadek, objekt zavračanja, zgražanja in gnusa." Odpadek nekoga se z njenim delom znajde v povsem spremenjenem kulturnem kontekstu. S tem Elena Fajt povezuje svoje raziskovanje lasnih objektov in oblačil s socialnim prostorom in percepcijami drugih ljudi.
Njeni projekti imajo uporabno in estetsko vrednost, lahko pa jih spremljamo tako na vizualni kot tudi na taktilni ravni. Njen ustvarjalni opus obsega instalacije, objekte, dvodimenzionalne lasne površine in obleke. Zadnje so primarno narejene zato, da bi se uporabljale, torej nosile. Razmerje med objektom in izdelkom določa kontekst umestitve oziroma predstavitve. "Ko je delo, oblačilo, na telesu, govorim o izdelku, ko pa ga postavim v galerijo, z njim izpostavljam vsebinske, sporočilne dimenzije, ki jih nosijo lasje." Lasje kot material ji ne narekujejo same forme, bolj kot ta je avtorici pomembna vsebina. Forma je sredstvo za operiranje ter predstavljanje in doseganje sporočilnosti, ki jo lasje imajo. "Forma ni toliko vznemirjajoča kot vsebina, ki jo nosi. Je pravzaprav posoda, ki vsebuje sporočilo. Vsebina je absolutno na prvem mestu."
Lasje so v njenem primeru integrirani v samo tekstilijo. V raziskovanju materialov se je odločila za star tekstilni postopek postenja, v katerem iz volnene koprene pod določenimi pogoji nastane stabilna volnena tekstilija, polst. Elena Fajt je v ta postopek dodala še lase. Glede na to, da so ostriženi lasje odrabljen material, ki ga običajno zavržemo, bi v tem primeru lahko govorili o reciklaži. Lasje kot surovina so po eni strani anonimni – ko so odrezani, izgubijo identiteto svojega lastnika. Po drugi strani pa je v vsakem zapisan njegov DNK, vsakemu pramenu lahko dodamo ime ali celo podobo lastnika.
Lasna polst ima vse potenciale, da v prihodnosti postane tudi del modne industrije. Elenino prvo oblačilo iz las je bila mala črna obleka (2001), ki je uporabna in nosljiva, prvo kolekcijo lasnih oblačil pa je ustvarila in predstavila na Danskem leta 2002.
"Oblikovalec naj bo vizionar, ki deluje v sedanjem času, a s projekcijo naprej. Iskati in vstopati mora v prostore, ki so mu nepoznani, ne le ostajati na zagotovljenih in preverljivih interpretacijah, formah in izpeljavah. Nekatere ideje, ki se pojavljajo v oblikovanju, so v današnjem času nesprejemljive, a prav te bodo morda revolucionirale čas, ki prihaja. Treba je vnašati spremembe, ki podirajo lagodna stanja samoumevnosti, monotonosti, všečnosti in prepoznavnosti. Treba je vstopati v neznane prostore."
Njeno raziskovanje je psihološko, kulturološko, filozofsko. "Izziv mojega raziskovanja in celotnega projekta je premikanje mej sprejemljivega, konceptov vrednotenja, iskanje odgovorov, kaj in zakaj nekaj zavračamo, zaradi katerih vzgibov pa nekaj drugega sprejemamo. Prav v umetniški rezidenci v Philadelphii sem to preizkušala s projektom Do Not Touch, s prečrtanim Not. Obiskovalcem je bilo omogočeno dotikanje umetniškega objekta, kar je v galerijah prepovedano. In ne zgolj dotikanje, ampak tudi premikanje le-tega, saj so bili povabljeni k prestavljanju lasnega objekta z enega podstavka na drugega. Distanca opazovanja je bila pri posameznikih različna in prav tako tudi njihove reakcije in dejanja."
Elena Fajt v svojem delu med drugim izpostavlja tudi dotikanje, ki ga je v današnji družbi virtualnega in podatkovnega delovanja vse manj. Njeni projekti razbijajo zadržanost do dotika in na novo definirajo ne le material tekstilnega oblikovanja, ampak tudi socialno delovanje subjekta. Človek se ob njenem delu seznanja s svojimi vrednotami, predsodki in stereotipi.
Pri tem projektu ne gre izpostavljati le njene ustvarjalnosti in intervencij, pač pa je prav tako zanimivo raziskovanje odzivov gledalcev. Njihova percepcija, interakcija in interpretacija so njegov sestavni del in s tem del avtoričinega poglobljenega študijskega raziskovanja. Njeno delo je odprto interpretacijam in sproža razmišljanja in diskusije.
Elena Fajt deluje tudi na področju kostumografije, kjer se še posebej izpostavlja njena multidisciplinarnost, saj svoje delo ustvarja v dialogu z režiserjem, igralci, scenografom in dramaturgom. S kostumografijo se je srečala takoj po končanem študiju: najprej je ustvarjala v gledališču, potem za ples in pozneje tudi za film. Oblikovala je kostumografije za več kratkih filmov in dva celovečerca – Kratki stiki in Osebna prtljaga. Kot posebej zanimive izkušnje med svojimi več kot štiridesetimi gledališkimi in plesnimi kostumografijami izpostavlja Camillo - Memo 1.0 v Piccolo teatro di Milano, We are all Marlene Dietrich for v Iceland Dance Company v Reykjaviku na Islandiji ter Ojdip v Mladinskem gledališču, kjer so vizualno grško formo prenesli na japonsko, daljnovzhodno podobo. Vizualni in likovni premik je bil v tem primeru nadgradnja samega besedila.
Ustvarjalnega procesa se loteva tudi s pedagoške plati. Elena Fajt je docentka na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo na NTF. "Delo s študenti je izziv in odgovornost hkrati. Vsako sporočilo, vidik, stališče, ki ga predam študentom, jih nekako preoblikuje. Današnjega sveta ni treba zgolj interpretirati, še manj reproducirati, treba ga je spreminjati. To zavest in držo je treba prebuditi pri novih, mladih generacijah oblikovalcev."
"Oblikovanje ni le kreativni, ampak predvsem miselni proces. Današnji problemi in čas zahtevajo od nas več, premike naših prioritet, vrednot in načinov delovanja. Vse več se govori o pomanjkanju surovin, kar bo v prihodnosti postalo eden od glavnih svetovnih problemov in obenem tudi področij raziskovanja ustreznih alternativ. Ne moremo živeti le v tem trenutku, treba je razmišljati, kako naprej."
Oblikovalci so vedno inovatorji, čeprav v veliki meri srečujemo predvsem novosti v ponavljanju. Manj pogosto se govori o materialih, ki bi družbo provocirali ter postavljali v našem prostoru tudi nove definicije in standardizacije. Elena Fajt zagotovo spada med tovrstne inovatorje v oblikovanju. V našem prostoru je namreč edina, ki kompleksno in poglobljeno raziskuje ta svojstven material. V modi so se sicer že pojavljali modni kosi z lasmi, a ti so bili na tekstil le našiti. Elena Fajt lase obravnava kot materijo, kot surovino, iz katere ustvarja material, ki omogoča likovno in formalno ustvarjalnost.
Njeno oblikovanje je profesionalno, kritično in odgovorno. Gre za raziskovanje prostorov, ki so še neraziskani, in v kontekstu trajnostnega razvoja in trajnostnega oblikovanja lahko rečemo, da gre za alternativo, ki bo v prihodnosti lahko postala del naše kulture.
