Neža Mrevlje

Nedelja,
21. 10. 2012,
13.26

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 21. 10. 2012, 13.26

8 let, 8 mesecev

Barbara Pia Jenič: V ranljivosti je največja moč

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Barbara Pia Jenič je igralka in režiserka radovednega duha. Zanima jo vse, od matematike, ekonomije, antropologije in do elektrike. A najbolj jo pritegnilo senzorialno gledališče.

Igralski in režiserski življenjepis Barbare Pie Jenič je dolg, vpet v delo doma in v tujini. Jeziki, v katerih umetnica ustvarja, so slovenski, hrvaški, angleški, španski in italijanski. Tisti, ki zajema vse čute, pa ji je najbližji, je jasna umetniška vodja Senzoriuma, edinega senzorialnega gledališča pri nas. Barbara Pia Jenič ima veliko izkušenj tudi z učenjem igre, kot mentorica na Dramski šoli Barice Blenkuš deluje že šestnajst let. Na KC oddelku za Transplantacijo od leta 2000 izvaja seminarje igre vlog, ki služijo kot izobraževalni program za zdravnike v programu sporočanja novic o smrti. Umetnica je tudi soustanoviteljica, direktorica in umetniška vodja zavoda Senzorium iz Ljubljane, ki ga je leta 2001 ustanovila z Gabrielom E. Hernandezom. Pred tem je od leta 1996 raziskovalna gledališka skupina delovala neformalno. V predstavah gledališča čutov, se pojavlja v vlogah režiserke, igralke, snovalke konceptov, oblikovalke vonjev in taktilnosti ter producentke. Vsaj ena predstava na leto v Sloveniji je vodilo gledališča Senzorium, s katerim je želela korenine senzorialnega gledališča pognati tudi pri nas in zato zavrnila službo v španski raziskovalni skupini Teatro de los sentidos iz Barcelone.

V preteklih letih je nastalo že kar nekaj predstav, ki so se ukvarjale z "ekonomijo čutov, doživljanja, izrazov in poetike", ali, kot še pravi Barbara Pia Jenič, celo "z ekologijo čutov in čustev, ekologijo vsebin in oblik". V predstavi In vino veritas iz leta 2008 je obiskovalcem prekrila oči (prvič je je tako zasnovala predstavo že leta 2005), saj jo je zanimalo, kaj se zgodi, če zastremo prevladujoči čut. Preučevala je sosledje aktivacije preostalih štirih čutov. "Cela predstava je potekala z zavezanimi očmi. Zato sta bila v ospredju tip in zvok. Ko zapremo oči, se oglasi dotik, ko umanjka dotik, vodstvo prevzame zvok. Okus in vonj, ki sta komplementarna čuta, sledita na koncu," pravi izjemno senzibilna umetnica, ki doda, da Rudolf Steiner, avstrijski filozof, izumitelj utemeljitelj Waldorfske šole in začetnik biodinamičnega poljedelstva, osnovnim petim dodaja še sedem čutov. Ti so: življenjski čut, čut za lastno gibanje, čut za ravnotežje, čut za temperaturo, čut za jezik in govor, čut za ideje in čut za ego.

Poetiko senzorialnega gledališkega jezika ustvarjalka opisuje skozi "temo, tišino, samoto, govorico čutov, kolektivno nezavedno, prazen prostor, notranje podobe, arhetipe in simbole." In beseda? "Ta je prisotna le tam, kjer je pomembnejša od tišine. Ne prenesem nizanja besed brez življenja. Beseda mora postati življenje, ki se po gledalčevih žilah pretaka nevidno in nezavedno, tako kot tišina. Telo mora na izkustveni in čutni ravni prevzeti v celoti." Bistvo senzorialnega gledališča je, da ne posreduje kulturne informacije, temveč izkušnjo, ki lahko prinese preobrazbo v najmanjšem možnem vidiku našega življenja.

V gledališču čutil je glavni akter obiskovalec, igralec je le njegov sopotnik oziroma soigralec. Igralec obiskovalca povabi v igralno polje, v skupni prostor, v katerem določa meje, pravi Barbara Pia Jenič. Doda še: "Občinstvo je moj velik učitelj. Mislim, da je moja dodana vrednost pri odrskih uprizoritvah razumevanje načina dojemanja gledalca."

Plemenitost kot vodilo

Umetnica je prepričana, da mora biti gledališče v funkciji ogledala družbe. Še bolje, če je to izkušenjsko, pravi. "Kjer smo ranljivi, se skriva največ potenciala za napredek in tam se skriva naša moč," pravi igralka in režiserka, ki ima za seboj svežo izkušnjo sodelovanja v mednarodnem projektu z mladimi The Generosity Experience (Izkušnja velikodušnosti), v okviru katerega je nastala tudi predstava Med nama (Between Us), ki so jo avgusta predstavili tudi v Mariboru v okviru EPK-ja.

Mlade iz vsake od sodelujočih držav – Slovenije, Francije, Danske in Belgije, v katerih domujejo posamezna gledališča, ki se ukvarjajo tudi s senzorialnim jezikom –, so popeljali skozi dvoletni proces, v katerem so se ti začeli spraševati o plemenitosti in velikodušnosti.

Nadaljevanje projekta se bo udejanjilo uresničilo tudi v dveh dokumentarnih filmih. Prvi, ki spremlja projekt v celoti in je naslovljen Miza za sto v režiji Haidy Kancler in Hanke Kastelicove, bo na sporedu predvidoma okoli božiča. Drugi dokumentarec z naslovom Kriza spola govori o odnosih in plemenitosti med moškim in žensko. Režirala ga je Špela Kucler, pričakujemo paga lahko v začetku naslednjega leta.

"Brez vonja je svet prazen" Posebnost igralke in režiserke Barbare Pie Jenič so vonji, ki jih oblikuje za predstave. "Vonji so nevidni detonatorji spomina. Odpirajo številne notranje svetove," pravi umetnica, ki pomene in delovanje čutov raziskuje na različnih ravneh.

"Veliko stvari se lahko zgodi prek vonja. Odpira naše (ne)zavedne izkušnje. Spomnim se primera iz delavnice, ko so udeleženci z zaprtimi očmi vohali predmete in prostor. Vonj starega stola je udeleženki delavnice, pozneje igralki v Between Us, odprl potlačen spomin na babičino smrt. Prek vonja se je tako odprla močna čustvena zgodba. Nikoli ne veš, kaj ti določen vonj lahko spodbudi," razlaga oblikovalka vonjev.

Umetnica je tudi prepričana, da ima vsaka stvar vonj in da je to zelo osebna stvar. Kar lahko pri nekomu spodbudi grozo in strah, drugemu lahko predstavlja veselje. Kljub temu se pri svojem delu v veliki meri zanaša na arhetipe. "Arhetipski jezik je univerzalen. Tu je statistično gledano večina, kar pomeni, da določena stvar pri večini odzvanja podobno."

Oblikovanja vonjev se Jeničeva loteva intuitivno in analitično. Preuči geografsko-kulturne značilnosti in vplive posameznega vonja. Poleg tega ga poskuša zaznati kot zvok, teksturo, barvo in podobo. Zaobjeti ga skuša z vsemi čuti.

Vonj, ki je igralki in režiserki med zanimivejšimi, je vonj janeža: "Ugotovila sem, da me pomirja v situacijah, v katerih sem čustveno negotova ali me je strah." In kakšne barve in teksture je janež? "Rjavkasto amber, spominja na žamet. Njegova vizualna podoba je kot podoba maternice."

Mila Kačič je nujno branje "Vonj je vsekakor dodatna dimenzija doživljanja, zato je tako pomemben v senzorialnih predstavah," še pravi igralka.

Ob obletnici rojstva pesnice Mile Kačič je Barbara Pia Jenič režirala bolj klasično odrsko uprizoritev. Z režiserjem in pisateljem Igorjem Likarjem sta jo zasnovala v SNG Drami, premiera je bila 5. oktobra, pod naslovom V vsem me najdeš.

Podlaga za dogodek je predstava Večer z Milo Kačič, ki je leta 2010 nastala pod okriljem projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige in je bila tudi v programu Borštnikovega srečanja 2010.

"Milina poezija je nujno branje za vsakega, ki želi razumeti kompleksnost ženske duše. V čast mi je, da ima Ivanka Mežan, ki je odgovorna za vso Milino avtorsko zapuščino, tako zaupanje v moje delo."

Pri klasični odrski uprizoritvi Jeničeva "večdimenzionalni jezik senzorialnega gledališča pretvarja v dvodimenzionalni okvir zvoka in slike. Moj namen je, da beseda, ki je na dramskem odru najpomembnejše orodje, postane meso, življenje, reka, ki se pretoči vse pore gledalčevega telesa in postane njegova čutna in ne le intelektualna izkušnja." Naslednjo ponovitev V vsem me najdeš napovedujejo za 10. november v ljubljanski Drami.