Ana Klašnja: Moderni gib mi je večji izziv kot klasika

Kaj vam je kot poklicni baletni plesalki ljubše (če sploh), moderni plesni izraz ali klasična baletna koreografija? Osebno sem bolj navdušena nad klasičnim plesom, najbrž predvsem zato, ker ga bolje obvladam, kar pa ne pomeni, da me moderni gib ne navdušuje. Največkrat mi je veliko večji izziv kot pa klasika, v kateri se počutim bolj domače.

Je kakšna plesna junakinja, ki vam je še posebej pri srcu? Rada upodabljam vloge, ki so povezane s konkretno zgodbo, saj me poleg plesa zelo privlači tudi igra, ki pa je v nekaterih predstavah sekundarnega pomena. Velik igralski izziv mi je bila vloga Julije v Romeu in Juliji.

Vam kdaj katera od junakinj, ki jih upodobite na odru, zleze pod kožo? Vsaka vloga mi na nek način zleze pod kožo. Za resnično dobro odplesano vlogo se ji moraš vedno predati z dušo in telesom, neprestano razmišljati o njej, se poistovetiti z njo oziroma iskati podobnosti v svojem življenju, tako da na odru čim bolj prepričljivo pokažeš prava čustva.

Morda za oblikovanje lika črpate tudi iz lastnih izkušenj? Seveda. Samo na tak način si lahko resnično prepričljiv. Izkušnje enega sveta lahko vedno uporabiš v drugem. Vsaka vloga pusti na meni določeno sled, me nadgradi in posledično omogoči, da sem to, kar sem.

Vemo, da se je za uspeh baletnika treba ogromno stvarem odreči. V kolikšni meri se je to odrazilo pri vas in vašem plesnem dozorevanju? Da si resnično dober, moraš biti tudi resnično predan svojemu delu, kar seveda potegne za sabo številna odrekanja. Že v otroštvu sem bila zaradi številnih treningov prikrajšana za marsikatero stvar. Naučila pa sem se veliko bolj ceniti tisto malo prostega časa, ki sem ga imela, ter ga kar se da dobro izkoristiti.

Katera zvrst umetnosti vas najbolj navdušuje in zakaj? Poleg plesa sem zaljubljena v gledališko igro. Imela sem že priložnost sodelovati v nekaj predstavah Mladinskega gledališča, kjer sem se naučila veliko zanimivih stvari, ki jih lahko prenesem tudi na baletni oder.

Katero knjigo trenutno prebirate in kakšen vtis je napravila na vas? Sem na prvih straneh knjige Paula Austerja Leviatan, predvsem zato, ker me je prejšnja njegova knjiga Brooklynske norosti tako pritegnila, da sem jo prebrala v dveh dnevih.

Imate v svetu knjig kakšnega še posebej izstopajočega junaka, ki vam je všeč, po katerem se morda zgledujete? Že dolgo časa nazaj me je navdušil lik Nataše Rostove iz Tolstojevega romana Vojna in mir. Opisuje jo v vseh njenih ženskih fazah odraščanja in ljubezni. Nataša je nedolžna, zaljubljena in ne glede na življenjsko situacijo neverjetno pozitivna do življenja samega.

Kateri glasbeni album ste si nazadnje kupili, presneli ali dobili v dar? V dar sem pred kratkim dobila novi album filozofa, glasbenika in dobrega prijatelja Boštjana Narata Konec sveta vedno pride nenapovedano.

Ali raje zahajate v kinematografe ali v gledališke hrame? Kinematografov ne maram preveč. Raje si dober film ogledam doma. Veliko pa obiskujem gledališke predstave, predvsem v Drami, Mestnem gledališču ljubljanskem in Mladinskem gledališču.

Kateri film ali predstavo bi priporočili bralcem medija Planet Siol.net in zakaj? Nazadnje sem si ogledala špansko dramo La piel que habito (The Skin I Live In) režiserja Pedra Almodovarja. Kot gledališko predstavo pa bi priporočila ogled našega baleta Giselle v koreografiji Davida Dawsona, enega najvznemirljivejših koreografov današnjega časa.