Turistična kmetija Hlebec: pojedina pri vinarju

Pa so pogoji bivanja in malicanja na enaki ravni kot v pomembnejših turističnih središčih? V nekaterih primerih gotovo. Pri Hlebcu na Kogu bi človek skoraj prisegel na okolico hribčkov z vinogradi, na sijajen sončni zahod in seveda na mize, ki se šibijo pod domačim pridelkom.

Tisti popoldan je v neposredni bližini Zavrč spet zmagoval, pri Hlebcu pa se je na prepolnem vrtu, bolj po naključju kot ne, zbrala verjetno najpopolnejša ekipa našega portala do zdaj. Kot bi zapel primorski kantavtor: eni so že bili srečni, drugi smo bili še trezni, a prav počasi se je to spreminjalo. Na pomoč so priskočila vina, po katerih so pri Hlebcu celo veliko bolj znani kot po turističnih uslugah. Konec koncev smo pred časom med njihovimi vinogradi posneli reportažo o trgatvi.

To so kraji, kjer kozarcu rečejo kupica, kraji, kjer je vino slajše kot na zahodu, in kraji, kjer že na začetku strežejo meso iz tünke. Začeli smo s hišnim rosejem iz zweigelta, ki se je kar težko kosal z velikim narezkom, ki sta ga poleg dobrot iz tünke sestavljali še izjemna domača klobasa in vrhunska skuta z domačim bučnim oljem, zraven pa so ponudili še domači ajvar (na katerega so se zdeli pri hiši še posebej ponosni) in tiste dni aktualen čemažev namaz. Pravim tiste dni, ker navadno hrano prilagajajo pridelku letnega časa, podobno je bilo z zelenjavicami, ki so bogatile mesnine. Kruh je bil za lokale s tovrstno ponudbo malce bolj pisan, tri vrste ga je bilo na mizi.

Tistega dne je bila pri Hlebcu velika gneča, sobe so bile zasedene, kar je bil sicer slab znak za naključne obiskovalce, saj so gostje marsikaj pojedli, še preden se je naša navijaška ekipa pripeljala. Čemaževe juhe, recimo, ni bilo več. Nadomestili so jo s kislo juho, v kateri so bili potopljeni svinjsko meso, krompir in zelenjava. Zvarek je pripravljen z vinom in starejši Hlebec je omenil, da je ni boljše juhe po neprespani noči.

Naslednje vino je bil renski rizling templjarskega imena, a zdi se, da bi morali za mesnine z žara, ki so sledile, naročiti kaj bolj suhega. Toda na Kogu takšnih vin pravzaprav ni veliko. Z velikega žara so prinesli veliko zalogo klobasic, čevapčičev in preostalih svinjskih izdelkov, ki jih je poleg pečenega krompirja spremljala četa pečenih špargljev, čebulic in paradižnika. V drugi posodi pa je kraljevala velika zelena solata. Brez dvoma obilna malica, čeprav se je del omizja hudoval, da bi čevapčiče, pa čeprav domače, lahko pogrešali. Težko pa bi pogrešali makovo potico, marmeladno in orehovo rulado, ki jih je potrdil kozarec Hlebčevega polsuhega chardonnaya. Pojedina skupaj z vini ni presegla 30 evrov na osebo.

Povzetek

Kmečki turizem v prijaznem okolju z izjemnim razgledom in z lokalnimi dobrotami, ki jih dnevno menjajo in ponujajo predvsem tistim, ki v hiši tudi prespijo. V našem primeru so blestele hladne mesnine in pametno pripravljena domača zelenjava.

Vinski scenosled je sestavljen iz vseh vin, ki jih pridelajo. Veliko jih je in niso zapletena, so pa izjemno pitna.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.