Četrtek, 21. 2. 2019, 4.01
5 let, 9 mesecev
Restavracija Sova: obilno na obali Blejskega jezera
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,04
Blejska kulinarična scena je doživela nekaj korenitih sprememb in odhodov najboljših gostincev. Na izpraznjena mesta prihajajo novi kuharji in novi lokali. Med njimi je restavracija Sova.
Restavracija Sova
Cesta svobode 37, 4260 Bled
Telefon: 059 132 100
Ko smo poklicali v Sovo, kamor smo bili namenjeni v soboto popoldne, in vprašali, kje naj parkiramo, so nam najprej svetovali kar taksi. "Če boste imeli srečo, boste dobili prostor pri gasilskem domu na hribu nad nami," so dodali.
Bled ima hude težave s parkirnimi prostori. Večje parkirišče je sicer pri ledni dvorani zraven utrujenega hotela Krim, od tam naprej pa se avta ne da pustiti nikjer. Ja, tako je v našem turističnem biseru, kjer župan vabi slovenske goste, naj pridejo na obisk pozimi, ker imajo poleti dovolj dela z avtobusno turistično publiko. K sreči je bilo pri omenjenem gasilskem domu na hribu dovolj prostora, pot v dolino pa ne predolga.
V restavraciji na obali jezera ni veliko prostora in zdelo se je, da je lokal razprodan. Stisnili so nas za ozko mizico pri oknu in nam začeli svetovati.
"Imamo predvsem lokalno hrano," so povedali, čeprav je izraz lokalno mogoče uporabiti predvsem za vina. Imajo namreč samo slovenska, čeprav bi se gost ob pogledu na otoček sredi jezera gotovo lahko odžejal s kozarcem šampanjca. In gotovo bi lahko pogrešal dihajoče priredbe uspešnic, ki jih v povprečju vrtijo boljše slovenske gostilne, v Italiji, v Avstriji in celo na Hrvaškem pa so vredne ravno toliko kot ansambli, ki na terasah igrajo Nove fosile.
Je pa dejstvo, in to se je hitro videlo, da kuhar z vzdevkom Knego pozna svoj posel. Takole na hitro mu sicer lahko očitamo, da za podlago hladnih predjedi še vedno uporablja rukolo, ki bi jo lahko zamenjal za kakšno bolj domačo solato, in da so porcije, verjetno tudi zaradi požrešnih poletnih turistov, enostavno prevelike.
V Sovi so privrženci krožnikov, na katerih se dogaja veliko stvari hkrati, in prvi dokaz je bila na videz nedolžna telečja pašteta s tartufi, ki so ji dodali še porcijo dimljenih račjih prsi, maslo, pršutov čips, rukolo in pomarančo. Krožnik, ki bi skupaj z opečencem verjetno zadovoljil tri lačne osebe.
Telečja pašteta s tartufi in dimljene račje prsi s pomarančo
Ko govorimo o lokalni kuhinji, ne gre spregledati toskanskega pršuta (morda bi našli podobnega tudi kje bližje) in štiri sire, menda s tržiških hribov, ki so ga spremljali.
Toskanski pršut in tržiški siri
Porcija je bila spet sorazmerno obilna, za pestrost so poskrbeli z vloženimi koruzicami, kaprami in olivami, kombinacije pa usklajene. Tudi z vinsko podlago, za začetek smo se odžejali s Ščurkovo Belo brajdo, zvrstjo rebule, pikolita, pike, glere, tržarke in malvazije.
Iz kvarteta ribje, gobove, tartufove in goveje juhe smo izbrali zadnji dve. Bogata, gosta juha iz krompirja, obogatena, jasno, s črnimi tartufi, je nekaj posebnega, v njej plavajo majhni profiteroli, idejo pa v kuhinji zaokrožijo s pršutovim čipsom, parmezanom in peteršiljevim prahom na robu krožnika.
Krompirjevo-tartufova juha
Podobno krepka je bila tudi goveja juha, sama po sebi nič posebnega, a s presežkom v obliki velikega ocvrtega (!) zdrobovega žličnika.
V lokalu, ki si je ob restavraciji nadel tudi naziv vinski bar, so nam h glavnim jedem predlagali dve vini, na eni strani Kristančičev modri pinot Pavo, na drugi pa rdečo različico Ščurkove Stare brajde, v kateri so merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc in refošk. Kristančičeva naloga je bil dialog s piroto, torej rižoto s piro namesto riža, ki jo Knego pripravi z jurčki, koščki govedine in dimljenim mladim sirom.
Pirota z jurčki, govedino in dimljenim sirom
Solidna, a spet veliko preobilna jed. Stara brajda na drugi strani je pričakala file menda slovenskega goveda, ki ga ovijejo v debele rezine pršuta in, da bi bila mera polna, podložijo z veliko porcijo pireja s tartufi. V omaki je bilo začutiti tako čokolado kot gorčico, da o čipsu iz pršuta, ki se je ponovil v nekaj jedeh tistega večera, niti ne govorimo. Da bi bilo na krožniku še nekaj barv, dodajo brokoli, korenje in grahove vršičke.
Goveji file v pršutu s tartufovim pirejem
Na koncu je bila, v nasprotju z večino restavracij v naših krajih, še najmanjša jed sladica, a niti ta ni bila ravno majhna. Čokoladna bombica z zgodbo. Kaj se zgodi? Čokoladno kroglo polijejo z vročo jagodno omako, krogla se stopi, v notranjosti pa je sladoled.
Zelo sladko in v enakem slogu kot ves večer – razmeroma veliko različnih sestavin in nemajhne porcije jedi, gotovo največje med solidnimi restavracijami na Bledu. Mi smo za hrano plačali okoli 40 evrov na osebo, bi pa lahko naročili pol manj in še vedno bili siti.
Povzetek
Samosvoja restavracija na obali Blejskega jezera ponuja avtorske, že skoraj prezapletene in zelo konkretne jedi. Prisegajo na lokalno, a se zdi, da včasih kar preveč zbežijo stran z brancini, eksotičnimi solatami, toskanskim pršutom, mangom, olivami ... Po drugi strani niti ena od jedi ni razočarala, je pa res, da smo se usmerili v najbolj domače recepte, ne pa denimo k sredozemskim ribam.
Vinska karta je strogo slovenska in ne ravno poceni. Največ je primorskih etiket, le nekaj štajerskih in dolenjskih. Penine so povprečne, preostala vina (Tilia, Edi Simčič, Kristančič iz Medane, Santomas, Ščurek, Cigoj) so na višji ravni.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
