Četrtek,
16. 1. 2014,
12.11

Osveženo pred

7 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 16. 1. 2014, 12.11

7 let, 8 mesecev

Rebula, briška kraljica

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Rebula, še ne dolgo nazaj vino s precej slabim ugledom, bi lahko postala briška kraljica.

Kaj imajo skupnega teran, cviček, rdeči in beli bizeljčan, belokranjec in metliška črnina? Vsi nosijo oznako PTP, priznano tradicionalno poimenovanje. Zdaj Brici želijo, da se na ta seznam uvrsti tudi rebula, in sicer z oznako rebula Brda PTP. Čeprav domačini pravijo, da je to briška rebula, bi jo raje zaščitili z imenom, ki tudi tujcu predstavi pokrajino.

Vinogradniki iz Brd so se organizirali in skupaj pripravili elaborat, s katerim bodo zaprosili za zaščito rebule. Verjetno je že skrajni čas za to: nekoč je bila s to sorto zasajenih polovica briških vinogradov, zdaj komajda četrtina. Za zaščito so se odločili tudi zaradi slabih izkušenj s tokajem, ki je zaradi večkratnega spreminjanja imena popolnoma izgubil identiteto.

Pri nas sicer obstajajo tri označevanja vin glede na geografsko poreklo: zaščiteno geografsko poreklo, priznana geografska oznaka in priznano tradicionalno poimenovanje. Toda dolgo so bile to neznane kratice na vinskih nalepkah. Šele zdaj, ko je lokalno postalo najboljše, geografske oznake postajajo vse pomembnejše tudi za slovenska vina. Sicer je še dolgo do tega, da slovenska vina ne bi slovela le kot slovenska, temveč tako kot francoska po pokrajinah - recimo da bi poznavalci v istem stavku uporabili burgundska, bordojska in briška vina.

Do tega je še daleč, a zaščita rebule kot briškega proizvoda je začetek. Morebiti pa je bolj kot sama oznaka PTP pomembno to, da je rebula postala kakovostno, v nekaj primerih celo vrhunsko vino, predvsem pa je zavoljo svoje svežine v trenutnem svetovnem vinskem trendu.

Marjan Simčič Rebula 2012

Marjan Simčič je za mnoge najpomembnejši slovenski vinar, ki poskuša vsako leto na našem in še bolj na tujem trgu ponuditi tudi najvišjo kakovost z zmernimi cenami. Simčičevi v Medani, v osrčju Goriških brd, pridelujejo vina izključno iz grozdja, ki je zraslo v njihovih vinogradih. Vina so pridelana naravno in so narejena na dolgi rok. Dobra so danes in bodo tudi po desetih letih staranja. Imajo tri linije, med njimi bela etiketa predstavlja sveža vina, lahka, a s karakterjem. Vina, ki ne zahtevajo vse naše pozornosti pri pitju, a vseeno delujejo zelo šarmantno.

Rebula je avtohtona briška sorta, ki najbolje uspeva na tamkajšnjih lapornatih tleh. V preteklosti je bilo to skromno, dokaj enostavno vino, saj je bilo trto možno močno obremeniti, a Simčičeva rebula iz srednje starih vinogradov je drugačna. Ima svetlo rumeno barvo z zlatimi odtenki in lepe sortne vonjave, ki spominjajo na poljsko cvetje, arome limone, zelenega jabolka, citrusov in grenivke. V ustih je vino prijetnega, polnega okusa z lepo svežino in fino mineralnostjo, ter srednje dolgim zaključkom. Ta rebula je sveža, aromatična, mineralna in lahkotna. Taka, kot naj bi Rebula bila.

Bo odlična kombinacija k predjedem in jedem na osnovi zelenjave, odlično se poda tudi k belemu mesu, morskim sadežem in zelenjavnim rižotam.

Sorta: rebula Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 9,25 evra, evino.si

Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si