Pohod po Brdih od kleti do kleti

Nedelja je bila namreč dan odprtih kleti, ko so briški vinarji na pokušino postavili širok izbor svojih vin. Vstopnina je znašala deset evrov, zanjo pa smo dobili kozarec, ki nam je odprl vrata vseh sodelujočih kleti oziroma vinarjev. Akciji se jih je pridružilo 26, večina jih je goste pričakala v svojih kleteh, nekateri pa so svoj pridelek ponujali na skupnih prireditvenih prostorih, recimo šest vinarjev, ki so se predstavljali na skupnem prizorišču v vasi Šmartno.

Vinska klet Goriška brda je predstavila Krasno Da je dan odprtih kleti deležen velikega odziva, je bilo očitno povsod, tudi v Šmartnem, kjer so bili že dopoldne zaparkirani prav vsi pločniki in zelenice – "pohoda" marsikdo pač ni razumel dobesedno. Naša prva postaja pa je bila največja klet v teh krajih, "uradna" Vinska klet Goriška brda, kjer so na razstavnem prostoru predstavljali vse, kar trenutno zori v njihovih kleteh. Tudi dve novosti, namenjeni predvsem prodaji v gostinstvu. Gre za belo in rdečo zvrst, ki so jima nadeli ime Krasno. Vini sta precej lahki in sveži, "ker trg to zdaj zahteva", so pojasnili, nas pa sta znova najbolj prepričali zvrsti A+ belo in A+ rdeče.

Pri Šibavu in Čargi na zahodni meji Po nasvetu "zadružnega" strokovnjaka, ki je bil v kleti Goriška brda odgovoren za oddelek chardonnaya, je bil naš naslednji cilj skrajni zahodni rob Brd. V Neblem smo našli Mirana Šibava, ki je točil sedem različnih vin, vsa pa so bila letnik 2009 ali starejša – prej jih Miran ne spusti v steklenico. V tistem delu Brd, malce bolj divjem, kot so oblegani Šmartno, Dobrovo in Medana, na vrhu hriba domuje tudi klet Čarga, kjer smo pri Edbinu Erzetiču povonjali in pokusili furlanski tokaj (on ga imenuje čar.tok), pa malvazijo, sauvignon in cabernet sauvignon.

Pester izbor pri Peršolji in Belici Ritem se je v tem slogu tudi nadaljeval. V Kozani je Peršolja točil res impresivno zbirko, kar deset vin smo našteli: štiri bele sorte (med njimi izjemen sauvignon 2006), pa rose iz merlota in pet rdečih – cabernet franc in merlot v sveži ter barikirani različici in barikiran modri pinot. Naslednji postanek je bila hudo oblegana Belica, kjer so se pri sosednjih vratih številni gostje že spravljali h kosilu, nič manj gneče pa ni bilo niti v simpatični kleti oziroma vinoteki. Na pokušini je bilo kakšnih osem vin, a takšnega tempa nismo več zdržali, zato so se v kozarcih znašli le še rebula, zvrsti Izbrano belo in Izbrano rdeče ter rose.

Gredič in njegovi trije vinarji Pohod oziroma obhod vinskih kleti smo končali na dvorcu Gredič, ki so si ga za prizorišče degustacije izbrali trije skorajda hišni vinarji – Dolfo, Marjan Simčič in Movia. V nasprotju s preostalimi, ki smo jih obiskali, svojih vin niso točili sami (ali pa smo se mi tam znašli prezgodaj), prav tako pa niso predstavljali svojega celotnega opusa. Tako so se pili Dolfov Skočaj (furlanski tokaj oziroma sauvignonasse), Simčičev sivi pinot, Movia pa je, morda po navdihu kraja degustacije, ponujal Exto Gredič. Izbor ni bil tako pester kot pri drugih, ki smo jih obiskali, a konec koncev ob razgledu s terase dvorca Gredič več nismo niti potrebovali. Množica, ki so jo češnje prignale v Brda, človeka vendarle utrudi.