Po kranjski klobasi v vrsti za zaščito še štajerski hmelj

Evropska komisija je ta teden odobrila vnos kranjske klobase v register zaščitenih geografskih označb in jo tako dodala na seznam več kot 1.200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU. To je že 22. slovenski proizvod, registriran pri komisiji, od tega je to 11. zaščitena geografska označba na ravni EU.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima Slovenija pri Evropski komisiji še vlogo za zaščito štajerskega hmelja. S Hrvaško tudi o zaščiti istrskega pršuta Zaščita kranjske klobase je v javnosti sprožila kar nekaj prahu, saj je Hrvaška dobila prehodno obdobje 15 let, v katerem bo za svojo klobaso lahko uporabljala ime "kranjska" oziroma "kranjska kobasica". Slovenija je bila s takšno rešitvijo na koncu zadovoljna.

Državi sodelujeta tudi pri projektu zaščite istarskega oziroma istrskega pršuta, vendar je skupna vloga za registracijo za zdaj še vedno v prvi obravnavi na komisiji. S Hrvati o teranu ne bomo več razpravljali Na Hrvaškem si sicer prizadevajo, da bi s Slovenijo našli tudi rešitev za hrvaške vinarje, ki proizvajajo vino pod imenom teran, a Slovenja opozarja, da vprašanje ne more biti več predmet pogovora med državama, saj je naša država teran že zaščitila.

Komisija je namreč ob vstopu Slovenije v EU leta 2004 objavila tudi zaščitena imena za vina s poreklom iz Slovenije. Med njimi je bil tudi teran, to je v EU zaščiteno ime za vino z zaščiteno označbo porekla iz Slovenije, ki je pridelano na Krasu iz sorte refošk.

V skladu z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta EU pa se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali pa je iz nje sestavljeno, ne sme uporabljati za označevanje kmetijskih proizvodov. Kaj smo Slovenci še zaščitili? Med slovenskimi proizvodi imajo na ravni EU zaščiteno geografsko označbo poleg kranjske klobase še prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.

Poleg zaščitene geografske označbe na ravni EU obstajata še zaščitena označba porekla in zaščitena tradicionalna posebnost.

Zaščiteno označbo porekla so pridobili piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.

Kot zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščiteni belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.