"Najbolj hudomušno vino na svetu"

A preden začnejo padati šale o slanem potu in zadnjicah, je treba razčistiti, od kod je prišlo to nenavadno ime, ki na prvi pogled ne vzbuja apetita. Zgodb je več, drži pa najverjetneje tista, ki je (kot običajno) še najmanj zanimiva. Vendarle pa se najprej dotaknimo tistih bolj slikovitih, zaradi katerih se je ritoznojčana prijel naziv vina z najbolj hudomušnim imenom na svetu. Ena od zgodb pravi, da se kraj Ritoznoj imenuje tako, ker cerkev svete Marjete, nekakšno središče Ritoznoja, stoji med dvema hribčkoma, ki sta od daleč videti kot zadnjica. Druga zgodba, ki je še bolj "na prvo žogo", govori o strminah, po katerih se običajno vzpenjajo štajerski vinogradi, in o ljudeh, ki jim ob napornem delu na teh pobočjih znoj teče s hrbta nekam pod pas.

V Ritoznoju naj bi trto sadili že Iliri Če so te zgodbe še tako simpatične, pa je verjetno še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je Ritoznoj. Ta vas sicer leži na jugovzhodnih obronkih Pohorja blizu Slovenske Bistrice, pridelavo kakovostnega vina pa vinogradnikom omogočata ugodna sestava tal ter strme prisojne lege pobočij. Dobre pogoje za vinogradništvo naj bi prepoznali že Iliri, ki so po nekaterih navedbah v teh krajih vino pridelovali že okoli leta 400 pred našim štetjem. Vino iz Ritoznoja naj bi bilo cenjeno tudi na dunajskem dvoru. Obstajajo namreč zapisi, da naj bi bilo prvo nagrajeno slovensko vino na dunajskem dvoru prav iz teh krajev.

Povrniti mu želijo staro slavo Ritoznojčan, kot ga na obronkih Pohorja poznajo in pridelujejo danes, je bel cuvee. V njem prevladuje laški rizling, ob njem pa ritoznojčana sestavljajo še chardonnay, renski rizling in sauvignon. Je polsuho vino, v Kleti Bistrica, kjer ga proizvajajo, pa ga opisujejo s "cvetlično-sadnim vonjem in harmoničnim okusom". Blagovna znamka Ritoznojčan se je sicer na slovenskem prostoru pojavila že ob koncu druge svetovne vojne, bolj množično pa so to vino začeli v Slovenski Bistrici polniti leta 1967. Po propadu kmetijskega kombinata je za to, da hudomušnež med vini ne bo utonil v pozabo, poskrbela Klet Bistrica. Kot pravijo, želijo ritoznojčana vrniti med najbolj priljubljena vina v Sloveniji, ob tem pa še dodajajo, da jim je "po večletnem iskanju izvirnega okusa po zagotovilih starejših ljubiteljev vina, ki se še spominjajo okusa ritoznojčana v njegovih najboljših letih, uspelo."