Mlad grah iz Kopra ali Zambije?

Na egipčanske jagode in argentinske hruške smo se že navadili, včasih pa nas še vedno šokira indijsko grozdje. Zmagovalec tega tedna je mlad grah iz Zambije. Halo – mlad grah iz Zambije! Bil je lepo zelen, čvrst, mehak, pravi mangetout, "ves za pojest", kot mlademu grahu, ki se uživa skupaj s strokom, simpatično pravijo Francozi. In bil je za polovico cenejši kot mlad grah iz Kopra.

Toda kupiti ga bi bilo greh, vsaj v luči vse veljavne in trenutno tako modne paradigme o lokalni hrani. Mlad grah iz Zambije je, če ne drugega, vprašljiv s stališča zmanjševanja ogljikovega odtisa in škode za okolje, ki jo naredi potovanje te hrane.

Pa vendar. Če se nam zdi grah iz Zambije nezaslišan, zakaj nekatere prehrambne proizvode iz oddaljenih krajev sprejemamo in so celo zaželeni? Recimo jagnjetina iz Nove Zelandije, ki jo tudi imajo v enem od supermarketov. Ali čiliji iz Tajske. Ali ribe z vseh mogočih koncev sveta. Tudi ta živila lahko pridelamo v Sloveniji, a se za slovensko jagnjetino ne zmenimo, sardele iz Piranskega zaliva pa so tako eksotične kot patagonski lignji. Zakaj bi bil torej grah iz Zambije prepovedan, jagnjetina iz Nove Zelandije pa ne?

Pri tem pa je še najbolj zanimivo to, da so raziskovalci dognali, da ima recimo jagnjetina iz Nove Zelandije, ki se prodaja v Evropi, nižji ogljikov odtis kot jagnjetina iz Velike Britanije. Razlog je v tem, da Novozelandci ovce gojijo na bolj naraven način kot Britanci in da jim niti potovanje z ladjo na drug konec sveta ne doda toliko ogljikovega odtisa kot umetno hranjene britanskih ovac.

Izkazalo se je, da potovanje hrane doprinese le okoli štiri odstotke k celotnemu ogljikovemu odtisu, ki ga naredi pridelava te hrane. Torej je iz tega stališča skoraj popolnoma vseeno, ali v lonec vržete zambijski ali koprski mlad grah.

Po nekaj minutah spraševanja vesti pred polico v trgovini je mlad grah iz Zambije pristal v moji nakupovalni košarici. Kljub temu da sem se počutila kot zločinka, ker ne kupujem lokalne hrane, je v poznem popoldnevu ob kosu mesa teknil kot odlična priloga. Bil je sladek in mehak. In če ne drugega, sem vest pomirila z mislijo, da zaradi tega, ker kupujem zambijsko, nekdo tam s plačo, ki jo je dobil za delo na plantaži, prav tako obeduje. Lokalno.

Mlad grah z meto četrt kilograma mladega graha 3 male sveže čebule strok česna manjši šopek sveže mete oljčno olje sol, poper limona

Mlad grah operemo in osušimo. V ponvi segrejemo žlico oljčnega olja, dodamo nasekljano čebulo (lahko z zelenimi deli) in stisnjen česen. Dodamo grah, posolimo in popopramo ter pražimo le nekaj minut, toliko da se grah malce zmehča, ostane pa še hrustljav. Posujemo ga z nasekljanimi listi mete in pokapamo z malo limoninega soka. Okusno prilogo postrežemo k mesu.