Predniki sodobnega človeka naj bi si prve tople obroke kuhali že pred več kot 1,9 milijona let, trdijo znanstveniki.
Raziskovalci na univerzi v Harvardu so zgodovino kuhanja preučevali tako, da so analizirali velikost zob človeških prednikov in primerjali zdajšnje prehranjevalne navade opic in ljudi. Ugotovili so, da je kuhanje poznal že homo erectus, pokončni človek, predhodnik sodobnega homo sapiensa, morda pa so si hrano kuhali in pekli še bolj zgodnji človeški predniki.
Manj žvečenja, manjši zobje
Pojav kuhanja oziroma toplotne obdelave hrane je eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini človeštva. Našim prednikom je omogočil bolj raznovrsten izbor jedi, iz kuhane hrane pa so dobili več kalorij. Ker so jedli mehkejšo hrano, pa so se spremenili tudi zobje. Zmanjšane kočnike so našli pri treh človeških vrstah, pokončnemu človeku (homo erectus), neandertalcih (homo neanderthalensis) in sodobnemu človeku (homo sapiens). Kot trdijo znanstveniki, je vzrok prav v kuhani hrani, ki je ni bilo treba dolgo in močno žvečiti.
Prehranjevanju namenimo pet odstotkov dneva
Raziskovalci so primerjali tudi čas, ki so ga za prehranjevanje porabile zgodnje človeške vrste, in ga primerjali s časom, ki ga danes hrani namenijo tako opice kot ljudje. Tako šimpanzi za prehranjevanje porabijo kar tretjino dneva, medtem ko mu ljudje namenimo le okoli pet odstotkov. Tudi homo erectus in neandertalci naj bi za prehranjevanje porabili manj časa, med šest in sedem odstotkov, medtem ko naj bi zgodnejše vrste potrebovale več časa, da pojedo zadostno količino hrane. Znanstveniki zato sklepajo, da primitivnejše vrste hrane niso kuhale ali pa jim kuhanje ni šlo tako dobro od rok.
3
