Italijanska proti francoskim vinom

V zadnjem času se na vinskem trgu dogajajo zanimive spremembe: popularnost in prodaja francoskih, predvsem bordojskih vin upada, medtem ko narašča zanimanje za vina drugih držav, na prvem mestu italijanskih.

Italija in Francija sta že od nekdaj v boju za svetovni primat med vrhunskimi vini, predvsem na relaciji bordojska in toskanska vina. Dvoboj med državama je zašel celo v japonske mange. V seriji Božje kaplje avtorja Yuko in Shin Kibayashi v enega izmed delov kot glavni zaplet zgodbe postavita tekmovanje, v katerem morata glavna lika s slepim ocenjevanjem odločiti, katera vina so boljša – italijanska ali francoska.

Zmagala so seveda francoska. Dolgo časa je namreč veljalo, da so italijanska vina večno druga. Predvsem zato, ker so Francozi v 50. in 60. letih veliko vlagali v trženje svojih vin, Italijani pa so v tem času imeli slab nadzor kakovosti in ljudska modrost je italijanska vina takoj uvrstila v rang namiznih vin. Zato so se morali Italijani v zadnjih desetletjih zelo potruditi, da so celo generacijo ljubiteljev vin prepričali, da so njihova vina na vrhu sveta. Vsaka država ima svojega favorita, v Italiji je na prvem mestu med aduti brez konkurence klet Gaja.

Sicer pa v zgodovini nekako zmaga Italija. Čeprav imata obe državi starodavno zgodovino pridelovanja vina, so nedavno arheologi odkrili, da so morda vendarle Italijani Francoze naučili pridelovati vino. In ne obratno, kot bi si kdo mislil iz sodobne perspektive sveta. Arheologi so v južni Franciji našli kamen iz četrtega stoletja pred našim štetjem, na katerem so bile sledi stiskanega grozdja, zato predvidevajo, da so ga uporabljali za stiskalnico. Zanka pa je v tem, da so ga našli poleg etruščanske amfore za vino, zato predvidevajo, da so prav Etruščani v Francijo prinesli ne le svoje vino, temveč Galce tudi naučili pridelovanja vina. Kar niti ni čudno, saj se je v zgodovini pridelovanje vina širilo po Sredozemlju.

A ne glede na to, katera država trenutno vodi na globalni lestvici popularnosti, je pomembno le, da vam vino, ki ga pijete, ugaja. Pa naj bo italijansko, francosko, nemško ali čilsko.

Gaja Barbaresco 2008

Družina Gaja izvira iz Piemonta v Italiji, pravzaprav iz Barbaresca, kjer je leta 1859 bila ustanovljena prva klet. Zgodovinska klet s svojo tradicijo in kakovostjo sega v sam vrh svetovnega vinarstva. Mnogi kleti Gaja pripisujejo zaslužek za prepoznavnost Piemonta in Barbaresca v svetu.

Angelo Gaja je bil gostinec, leta 1905 se je poročil s Clotilde Rey, ki ga je usmerila in spodbujala k boljši kakovosti in predanosti vinu in pokrajini. Angelo, sedanji lastnik, predstavlja četrto generacijo. V podjetje je vstopil leta 1961 in začel širiti eminentnost kleti. Uporablja vso znanje in izkušnje predhodnikov, očeta in starega očeta. Seveda pa kot izšolan enolog daje kleti poleg tradicionalizma tudi sapico "modernizma". V Barbaresco je kot prvi pripeljal inoks sode, danes pa vino inoks sod vidi le pri maceraciji.

Klet Gaja v Piemontu ima trenutno v posestvi 100 ha vinogradov, nekaj v pokrajini Barbaresco in nekaj v pokrajini Barolo. Vsa vina Gaje so iz grozdja, pridelanega na lastnih posestvih. Leta 1994 se je klet razširila še v druge pokrajine Italije in tako so kupili tudi prvo posestvo v Toskani. Tako kot v rodnem Piemontu je tudi v Toskani cilj Angela Gaje produkcija vin, ki nosijo v sebi kakovost in prepoznavnost pokrajine. Njegova nadaljnja vizija je širitev kleti v tretjo pokrajino Italije, v Valpolicelo, misli pa zahajajo tudi v prestižno Francijo.

Barbaresco je eno najbolj prepoznanih italijanskih rdečih vin, zgodovinsko vino družine Gaja, na katero so v družini najbolj ponosni. Pridelujejo ga v 14 vinogradih v občini Barbaresco, izključno iz sorte nebbiolo, ki je izjemno občutljiva na majhne razlike v terenu, ki se izražajo v raznolikosti in kompleksnosti vin. In prav to odlikuje Gajin Barbaresco.

Vino je intenzivno granatne barve z zelo pestrimi aromami. Nos je čist, saden in pikanten. Prekrit z aromami ribeza, češnje, višnje, kave in dima v ozadju. V ustih pa nam vino pokaže svojo veličino. Gosta struktura, bogata eksplozija temno rdečega sadja, mehki svilnati tanini, uravnotežena kislina ter eleganca nam povedo, da imamo pred seboj veliko vino. Je vino izredne sadnosti s krasnimi tanini in intenzivnim pookusom. Je vino, ki upošteva vsak detajl.

Ponudimo ga lahko k pestremu asortimentu mesnih jedi, kot so divjačina in rdeče meso v vseh oblikah, bo pa tudi odlična kombinacija k zrelim, rahlo pikantnim sirom.

Sorta: nebbiolo Stopnja alkohola: 14,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 144,00 evrov, evino.si

Ocena: 10

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si