Gostišče Taverna: degustacija v Svetinjah

Staro jeruzalemsko trdnjavo strokovnjaki, malce tudi po krivici, zelo slabo ocenjujejo. Gostilna na hribčku ima soliden pogled na jeruzalemske vinograde. Vina, ki jih ponujajo na prijetni terasi ali v malce starinsko urejenih sobanah, pa so, roko na srce, še vedno višji štajerski nivo. Vina Kupljen imajo tu svoj degustacijski in prodajni dom, vinarji pa menda tudi posedujejo omenjeno gostilno – kar se tako ali drugače pozna, kakopak pri vinski ponudbi. Je pa seveda res, da se boste do boljših jedi in vina prebijali skozi množice avstrijskih in hrvaških avtobusnih turistov, ki jih zanima zgolj pica ali kak svinjski zrezek. Na jedilnem listu je mogoče zaslediti celo ražnjiče. Ampak ta del menija je mogoče preskočiti.

Preskočiti pa ne bi smeli degustacije, ki jo ponuja vinski list. Tisti večer smo začeli s Kupljenovim sauvignonom Challenger, lahko prebavljivim, ne presladkim zvarkom, ki nas je uvedel med hladne jedi. Ponujajo celo pršut in tatarski biftek, mi pa smo se raje lotili domačih specialitet iz tünke. Briljantna suha klobasa, šunka in zaseka v spremljavi s čebulo, papriko, paradižnikom ter ravno prav semenasto-skorjastim kruhom. Sir, ki se je prislinil zraven, ni bil iz istega filma.

Ker imajo večino svojega vinskega pridelka tudi na kozarec, smo se samo zato, da vidimo, ali je vse pod kontrolo, lotili svežega hišnega šipona, ki pa se ni mogel meriti s chardonnayem Sirius 2008. Človek pravzaprav uživa, ko posluša "one man band", ki v ozadju nažiga hrvaško-balkansko-slovenske hite. Če seveda lahko sreba gobovo juho in malica izvrstne, klasične ajdove žgance z ocvirki in kislo smetano. Takšne težko dobite drugje. Nikomur ni bilo žal, da nismo poskusili še drugih toplih predjedi, čeprav imajo še nekaj domačih reči, recimo pehtranove štruklje, palačinke z gobami in šunko, polže iz vinogradov, pa tudi žabje krake.

Samo za hip so nam dali kupico hudo dišečega renskega rizlinga in že je bila na mizi prleška postržjača, kruhova pogača, posuta z ocvirki. Težka hrana, to že lahko rečemo, pa čeprav jo je Kupljenov merlot (z močnim vonjem po karameli) poskušal nevtralizirati. One man bend je igral "Zbog jedne divne crne žene", del jedcev se je počasi vrtel, naše omizje, ki je vzelo večerjo zares, pa se je med čakanjem na prleško in telečjo pečenko pogajal, kaj se bo pilo. In pri Taverni se zraven hrane lahko pije res obilno. Prleška pečenka, kos svinjine, ki jo obložijo s praženim krompirjem, se je spopadla z aktualno modro frankinjo, teletina pa z modrim burgundcem iz davnega 2002. Porcije so bile morda malce prevelike, motovilec skoraj skrit pod naribanim jajčkom, vino pa izjemno, kot v Kupljenovi centrali pač mora biti.

Kaj še ostane človeku, ki je toliko pojedel in še več popil (pardon, degustiral)? Sladice, jasno. Osnovna ideja je šla spet za vinom. Tokrat so ponudili kapljico jagodnega izbora chardonnaya 2007, mi pa smo namesto palačink in sladoledov vzeli obilno ajdovo pogačo in gromozansko prleško (ne prekmurske) gibanico. Bi še en domač sadjevec ali viljamovko?

Povzetek

Klasična, nekoliko skomercializirana prleška kuhinja, ki ji zaradi gostov, ki prihajajo v avtobusih, dodajo razne nepotrebnosti iz italijanske in balkanske kuhinje. Žganci, postržjače, hladne mesnine, to pa je treba poskusiti. Za 20 evrov na osebo boste gotovo lahko pomlatili štiri jedi v vrsti.

Vinska karta je enciklopedija Kupljenovih vinskih uspehov. Na žalost tudi tukaj velja "boljše je, dražje je", a večina vin je k sreči dosegljiva na kozarec.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.