Gostilna Pri treh ribnikih: ščuke pa ni

Slovenski turizem je v veliki meri v rokah lastnikov hotelskih verig, ki se v zadnjem času otepajo težav. Ena od takšnih so tudi Terme Maribor (menda jih zdaj obvladujejo Rusi), ki imajo med drugim v lasti gostilno na eni najlepših mariborskih lokacij, v mestnem parku pri ribnikih.

Predvsem poleti je lepo, ko postavijo mize v nadstropjih po hribčku nad gostilno, čeprav je treba priznati, da nenehno vzpenjanje natakarjev upočasnjuje ritem malicanja in pitja. A zdi se, da prostor ima svoje oboževalce. Prejšnji konec tedna, ko smo se odpeljali v mesto vijoličastih, je recimo za sosednjo mizo z družbo sedel eden najvidnejših Primorcev Janez (Gianni) Rijavec. Če se za mizami masti pevec skupine Big Ben in znani mirovnik, torej človek, ki je na ti s papežem in dalajlamo, je bilo jasno, da ne bomo slabo jedli.

Pri treh ribnikih res ni bilo slabo. Škoda, da je odpovedala "mašina za rezanje salam" in nismo dobili njihovega klasičnega (Kličkovega) narezka. Nič zato, bomo pa tatarca. K solidno veliki porciji mesa in kupu popečenega toasta so v žličkah postavili kapre, zeleni poper, čebulo, kumarice, papriko in feferone. Na krožniku je bilo pestro, v ustih tudi, prva lakota je bila vsekakor potešena.

Izbirčnejši lahko sicer za hladno predjed dobijo tudi hobotnico ali jelenov karpačo, lastnikom pa sramežljivo svetujemo, da bi morda lahko pripravili tudi kakšno sladkovodno ribjo predjed, recimo pašteto postrvi ali prekajeno postrv. Naj se ve, da je lokal ob ribnikih z ribami, čeprav smo ob obhodu opazili v njem tudi nekaj rac in želv. Podoben nasvet bi veljal tudi za juhe in tople predjedi. Govejo juho so prinesli z rezanci, čeprav so obljubili fritate. Pa ni bila slaba. V vsakem primeru bolj okusna od čemaževe, ki smo jo osumili umetnega olepševanja.

Vinska karta je sicer obsežna, a mnoge etikete, ki smo se jih na seznamu razveselili, so v kleti manjkale. Pri celi paleti Dveri Paxa ni bilo ravno sauvignona Vajgen, pa tudi najavljenega čezmejnega Polzovega sauvignona ni bilo več v kleti. Imeli so svež Marofov chardonnay, ki nas je spremljal od prve do zadnje jedi, če bi hoteli kaj več, v karti obljubljajo še nekaj Ščurka, Gaubeja, Movie, Santomasa, Senekoviča in radgonske penine.

Tudi pri toplih jedeh Pri treh ribnikih nimajo sladkovodnih posebnosti: čemaževi njoki s šparglji in panceto, široki rezanci z jurčki in zelenjavo ter frtalja s šparglji ne dajejo ravno občutka, da človek obeduje sredi mariborskega zelenja in vodovja. Pravzaprav je prišla prva ribja jed v obliki zelo hrustljavega fileja postrvi - menda pohorske zlatovčice - na rižoti s špinačo. Nasitna, ampak dobro pripravljena jed, podobno kot telečji dunajski zrezek s krompirjevimi palčkami (kar je le drugo ime za pomfrit). Velike porcije smo pospremili s solatami, kjer pa velja paziti pri bučnem olju. Vsaj v našem primeru je bilo že precej utrujeno.

Med glavnimi jedmi, ki so očitno najboljši del ponudbe, naštevajo še smuča, brancina, orado, svinjsko ribico s praženim krompirjem, jagnječjo zarebrnico, junčji biftek z gosjimi jetri in nekaj divjačine. Pa še žar je treba omeniti, če drugega ne, zato, da obiskovalci parka lahko dobijo najbolj tradicionalno slovensko jed – čevapčiče. Ščuke pa ni, bi lahko rekli.

Imajo pa orjaško pohorsko omleto, ki smo jo naročili štirideset minut prej. Piše, da je za od dve do tri osebe, napolnijo pa jo samo z brusnicami, kot se spodobi. Bi pa morda veljalo razmisliti, ali res potrebuje toliko smetane, ki povsem pokrije mehko testo.

Povzetek

Prijazna gostilna na simpatični lokaciji ponuja vse, kar si človek zamisli. Od tatarskega bifteka do čevapčičev, od dunajskega zrezka do pohorske omlete. Ko bodo pomembni lastniki začeli razmišljati tudi o gostinstvu, bodo morda našli bolj prepoznavno rdečo nit.

Vinska karta je na voljo, a v njej je mnogo vin, ki jih v gostinski kleti ni več. Ker nismo podrobno odkrivali, kaj imajo, lahko samo rečemo, da ponujajo večino boljših vin s severovzhoda države.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.