Evropa je razsodila: Teran je slovenski

Zgodba o teranu se je začela na sestanku slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje s slovenskimi vinarji, na katerem so razpravljali o akcijskem načrtu za letos. Vinarji so opozorili, da je na slovenskem trgu vino z označbo, ki je v nasprotju z evropskim pravnim redom, je pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.

Po 1. juliju Hrvati imena teran ne bodo smeli uporabljati niti doma Slovenija je namreč teran zavarovala na trgu EU-ja z zaščiteno označbo porekla, in sicer na podlagi pravilnika slovenskih vinarjev, ki določa, kaj je teran. Opredeljen je z vrsto trte, geografsko lego ter nekaterimi senzoričnimi in kemičnimi lastnostmi vina. Ta zaščita pomeni, da nobena druga država na trgu EU-ja ne sme prodajati vina z enakim imenom. Hrvaška tako že zdaj tega vina ne sme prodajati v Uniji, po vstopu v EU 1. julija pa ga ne bo smela več prodajati niti na svojih policah.

Slovenija je tako po pritožbi vinarjev, ki so se sklicevali na nelojalno konkurenco, hrvaško vino s sporno oznako umaknila s svojih trgovinskih polic.

Hrvati si prizadevajo za čezmejno zaščito Hrvaški minister za kmetijstvo Tihomir Jakovina se je želel s kolegoma iz Slovenije in Italije pogovoriti o začetku postopka za čezmejno zaščito terana, a kot je povedal po srečanju z Židanom, "za zdaj na žalost nismo naleteli na veliko razumevanja in željo, da se najde kompromis". Hrvaški zdaj po njegovih besedah preostane to, da izkoristi vse možnosti v načrtovanem dvostranskem srečanju z Italijo in posvetovanjih z Evropsko komisijo, na koncu pa lahko zažene pravne mehanizme, ki jih ima na voljo za zaščito hrvaških vinarjev.

"Količina in kakovost vrhunskega terana istrskih vinarjev sta prevelikega pomena za Hrvaško, da ne bi izkoristili vseh možnosti, ki jih imamo," je poudaril hrvaški minister.

Čezmejna zaščita z Italijo mogoča, s Hrvaško pa ne? Židan hrvaško pobudo, da bi Slovenija, Italija in Hrvaška teran zaščitile skupaj, zavrača. "V evropski praksi takega primera ne poznamo," je komentiral Židan. Dodal je, da se, kolikor mu je znano, o tej možnosti pogovarjajo slovenski in italijanski vinarji, ker so izpolnjeni nekateri osnovni pogoji, ni pa mu znano, da bi potekali pogovori med slovenskimi in hrvaškimi proizvajalci vina.

Teran je vino iz sorte refošk Hrvaški minister je slovenska stališča med drugim izpodbijal z argumentom, da je znanstveno dokazano, da sta refošk in teran dve različni sorti, ter podvomil o ustreznosti naziva zaščitena označba porekla. "Jasno je, kaj je vino teran – iz sorte refošk," je na to odvrnil Židan. "V nobenem primeru ne obstaja nobena možnost, da zaščita na kateremkoli temelju ne bi bila zadosti čvrsta. To so potrdili tudi neformalni pogovori, ki smo jih imeli s komisijo," je dodal.

EU: Hrvaška ob registraciji terana ni nasprotovala Teran je na trgu EU-ja zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, so v ponedeljek pojasnili v Evropski komisiji. "Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla," je dejal tiskovni predstavnik komisarja za kmetijstvo. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica Unije.

"Zaščitena označba porekla je dogovorjena na ravni EU-ja, je del evropskega pravnega reda in Slovenija bo pri njej vztrajala," je še poudaril minister Židan, ki sicer razume zaskrbljenost hrvaškega kolega in težave hrvaških vinarjev, a poudarja nujnost spoštovanja črke zakona.

Slovenija je v EU-ju zaščitila 14 vin in 16 kmetijskih proizvodov Slovenija je teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla, v podatkovni zbirki komisije E-Baccus ga je mogoče najti pod šifro PDO-SI-A1581. Na enak način je registrirala skupno 14 vin, med njimi na primer cviček in metliško črnino. Poleg tega je Slovenija z označbami kakovosti EU-ja – zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zaščiteno tradicionalno posebnost – registrirala 16 kmetijskih proizvodov iz Slovenije. To so sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, kraška panceta, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink in bovški sir.

Ogrožen tudi dalmatinski prošek Podobne težave imajo Hrvati pred julijskim vstopom v EU tudi z dalmatinskim sladkim vinom prošek. Njegovo ime namreč po mnenju Bruslja preveč spominja na prosecco, italijansko peneče vino. V EU-ju zato zahtevajo, da ime prošek do julija umaknejo s hrvaških steklenic, in sicer tako na evropskem kot domačem trgu.