Sreda, 25. 4. 2012, 14.05
9 let, 3 mesece
Bodo plutovinasti zamaški izginili?

Toda takoj, ko evropski potrošnik odpotuje na južno poloblo, še posebno v Novo Zelandijo, se sooči s svojim predsodkom – vino v steklenici z navojnim zamaškom je ceneno. A tam doli to ne drži – osemdeset odstotkov zelandskega vina je zamašeno s takim zamaškom in med njimi so vrhunska vina. Ker je Zelandija velika proizvajalka sadnega in svežega sauvignona, ni čudno, da ta vinska vrsta velja za še posebno primerno za stekleničenje z navojnim zamaškom. Potrošnik tudi kmalu spozna prednosti takega stekleničenja vina: če si kupi vino za piknik, mu ni treba več razmišljati o odpiraču. Res pa je tudi, da po drugi strani taki zamaški onemogočijo dramo odpiranja vina s počasnim potegom iz steklenice.
Zgodovina stekleničenja vina z navojnimi zamaški je relativno kratka. V sedemdesetih letih 20. stoletja so začeli z zamaški podjetja Stelvin zapirati steklenice v Franciji in Švici. V Franciji niso bili navdušeni, Švicarji pač. Leta 1976 pa so te zamaške odkrili praktični Avstralci ter jih takoj posvojili. Takoj za njimi tudi Zelandci. Toda oboji so zaradi želje po izvozu vina sredi osemdesetih spet prešli na klasične zamaške ter se šele konec devetdesetih odločili, da bodo gotovo vztrajali pri zamaških na navoj. Do takrat so enologi že ugotovili, da ta vrsta zamaškov ne vpliva na kakovost vina, ki ni namenjeno staranju. Kar je denimo sauvignon. Prav tako so ugotovili, da je pri steklenicah z navojnim zamaškom manjša verjetnost, da bi vino oksidiralo. Zato so ti zamaški posebej primerni za vina, ki se prodajo v letu ali dveh po proizvodnji. Zagovorniki klasičnih zamaškov pa trdijo, da tudi plutovinast zamašek doda nekaj končnemu okusu vina. Zato za vina, ki so jih namenili zoreti tudi v steklenici, uporabljajo izključno plutovinaste zamaške.
Zanimivo je, da se evropske navade kljub vsemu spreminjajo. Leta 2003 je v Veliki Britaniji le 23 odstotkov potrošnikov odobravalo navojne zamaške, leta 2011 pa je sprejetost navojnih zamaškov poskočila kar na 85 odstotkov. Nad navojnimi zamaški se nič več ne zmrdujejo Nemci in Avstrijci, vse bolj so popularni tudi pri Italijanih. Tudi v Sloveniji se že pojavljajo steklenice kakovostnega vina z navojnimi zamaški. Predvsem gre za mlada rdeča vina, sauvignon in seveda cviček.