Avstrija nasprotuje zaščiti kranjske klobase

Problem je nastal, ker se oznaka kranjska klobasa uporablja tudi v Avstriji, zato bodo na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila dovoljena le v Sloveniji. Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Evropska komisija v evropskem uradnem listu februarja objavila enotni dokument za kranjsko klobaso, na katerega lahko države članice in tretje države v roku šestih mesecev ugovarjajo. To možnost bo izkoristila Avstrija.

Etnolog Janez Bogataj je za STA poudaril, da je te situacije v bistvu vesel, "ker je to lepa učna ura za Slovenijo, na področju, kjer stroka opozarja že leta na določene stvari." Meni, da so argumenti na naši strani.

"Poimenovanje kranjske klobase je prišlo že v času Avstro-Ogrske. Takratna monarhija je značilne klobase, ki so prihajale iz dežele Kranjske poimenovala kranjske klobase. Kraj izdelovanja je bila torej nekdanja Kranjska, torej današnji pretežno Gorenjski in osrednji del Slovenije," je dejal Bogataj.

Imamo tudi mnogo drugih podobnih poimenovanj - kranjska čebela, kranjski jeglič. "Tudi če je ta izraz nastal v Avstriji, je nastal zato, ker so tako označevali klobaso, ki prihaja iz Kranjskega," je poudaril Bogataj.

Nacionalno je kranjska klobasa že zaščitena

Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa je na ministrstvo za kmetijstvo in okolje že leta 2005 vložilo vlogo za zaščito kranjske klobase z zaščiteno geografsko označbo. Vlogo za kranjsko klobaso so posredovali v mnenje različnim institucijam ter članom strokovne komisije za meso in mesne izdelke, ki so podali pozitivno mnenje k registraciji kranjske klobase.

Ministrstvo je leta 2008 prehodno nacionalno zaščitilo kranjsko klobaso kot zaščiteno geografsko označbo. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja. Nato je ministrstvo vlogo za kranjsko klobaso posredovalo še Evropski komisiji za registracijo kranjske klobase na nivoju EU. Evropska komisija je po pregledu vloge ministrstvo pozvala k dopolnitvi, ker je menila, da v vlogi ni ustrezno dokumentirana povezava med imenom proizvoda in geografskim območjem proizvodnje.

S pomočjo GIZ Kranjska klobasa in strokovnjakov s področja mesa in mesnih proizvodov so ustrezno utemeljili povezavo med imenom in območjem proizvodnje, s katero je bila je Evropska komisija zadovoljna, zato je v evropskem uradnem listu 18. februarja letos objavila enotni dokument za kranjsko klobaso.

Ugovore bodo zbirali do 18. avgusta

Države članice in tretje države lahko v roku šestih mesecev ugovarjajo na objavljeno vlogo. Ugovor je tako že napovedan s strani Avstrije. Komisija bo ugovore drugih držav zbirala do 18. avgusta. Sledila bo presoja utemeljenosti ugovorov s strani Komisije, nato bo EU komisija pozvala udeležene države, da se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi ponovno odloča Komisija s pomočjo strokovnega odbora.

Slovenija je pri Evropski komisiji doslej registrirala naslednja živila - sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.