Ajda, slovansko žito?

Recimo to, da je žito. Ne, ni. Botanično ne sodi niti med trave, temveč med zeljnarice in je v resnici sorodnica rabarbare. Ali pa to, da je to slovansko žito. Ne, ni. Res je sicer, da njeno poimenovanje izhaja iz nemške besede Heide, ki pomeni pogan, a to nima nobene povezave s slovanskimi pogani na naših tleh. V 12. stoletju so jo iz bližnjevzhodnih poganskih krajev prinesli križarji, tja pa je prišla iz Azije. Prav zares so ajdo udomačili na Kitajskem.

A kljub temu ajda velja za slovansko žito. Ajdi in ajda, bi lahko rekli. Največja proizvajalka je bila nekoč Sovjetska zveza, zdaj Rusija, med prvimi petimi pa sta še Poljska in Ukrajina. Slovenija je po proizvodnji ajde sedemnajsta na svetu. Res je tudi, da sta dva velika centra porabe ajde vzhodna Evropa in Azija. Tako ni daleč od resnice, da je ajda slovansko žito. In ker se bo vsak hip začelo evropsko nogometno prvenstvo v dveh slovanskih državah, je čas, da si kot prigrizek ali gurmansko večerjo privoščimo ajdove bline, med slovanskimi narodi najbolj razširjeno ajdovo jed.