Tof vrnil viktorja za življenjsko delo

Viktorje za leto 1994 so nadaljevali tradicijo podeljevanja v Cankarjevem domu, voditeljsko žezlo pa so prevzeli kar trije medijci – Tajda Lekše, Vesna Milek in Pavle Ravnohrib. Za leto 1994 niso podelili viktorja za televizijsko glasbeno oddajo, ampak razvedrilno, v kateri sta slavila avtorja Teatra Paradižnik Branko Đurić – Đuro in Marko Pokorn. Drugi televizijski kipec je šel spet v roke ustvarjalcem oddaje Povečava, medtem ko je viktorja za posebne dosežke prejela Marjeta Keršič Svetel za oddajo Gore in ljudje.

Sašo Hribar je obsedel na radijskem prestolu, na glasbenem je skupino Čuki zamenjala skupina Pop Design. Takratni basist, ki je še vedno član skupine, Tone Košmrlj se spominja: "Če sem iskren, se takrat nisem zavedal, kaj to sploh pomeni. Ko pa zdaj pogledam nazaj, sem ponosen na oba osvojena viktorja. To je dokaz, da smo dobro delali in da so nas imeli ljudje radi, to pa je super občutek." Član skupine je še povedal, da ima en kipec spravljen on, drugi pa je pri Matjažu Vlašiču, ki je bil takrat član skupine.

Viktorja za življenjsko delo je prejel Tone Fornezzi Tof, za katerega so v utemeljitev zapisali, da si je v svoji karieri satirika in humorista zadal najtežjo nalogo na svetu – zabavati Slovence. A Tof nima najboljšega spomina na nagrado: "Po prejeti nagradi sem imel v reviji Stop daljši intervju, v katerem sem rekel nekaj krepkih na račun takratnega direktorja RTV, ki me je potem tožil. Revija me ni zaščitila, zato sem iz protesta vrnil viktorja."

Prireditev je bila tudi glasbena poslastica, saj so se na odru zvrstila velika imena slovenske glasbe. Alenka Godec je zapela z Mio Žnidarič in Vito Mavrič legendarno popevko Ne čakaj na maj. Slavko Avsenik mlajši je skomponiral posebno viktorsko glasbeno podlago. Za Katice je bil to prvi samostojni televizijski nastop, manjkal pa ni niti Jan Plestenjak.