T.I.

TIP: Odlična, presenetljivo melodična in tekoča rap plošča, ki je v ZDA sprožila val nerazumevanj in kritik.

T.I. je eden bolj zanimivih raperjev, ki prihajajo iz juga ZDA. S prejšnjimi štirimi albumi si je ustvaril renome raperja, ki je bil precej bolj ortodoksen, direkten in radikalen od radiem prijaznega Nellyja, hkrati pa ne toliko šaljiv kot, recimo Ludacris. T.I. pa je mnoge vznemiril tudi z izjavo, da je "King Of South". Pravzaprav si je na tej izjavi izgradil kar precej svojega imidža. Mnogi pa mu očitajo, da te trditve ni udejanjil.

Z novim albumom je T.I. še dodatno vznemiril ameriško hip-hop sceno. Že samo postavitev skladb v zgodbo o T.I.-ju in njegovem alter-egu T.I.P.-u so mnogi interpretirali zgolj kot bildanje njegovega ega. T.I. pa je presenetil tudi z manj ortodoksno trdo-raperskimi skladbami, kar je ujezilo še nekaj drugih njegovih privržencev.

Bolj daljnosežno in širše gledano pa je T.I. s tem naredil izvrstno potezo. Nove skladbe so precej bolj večplastne in imajo jasne ter močne refrene, izrazite kitice, dramatične prehode ter močne melodije. V skladbah je veliko sodobnega pop naboja, nu-soul barvitosti in harmoniziranja, G-funk groovea, a tudi prave gangsta drže in trših rap beatov, ki so krasili njegove prejšnje albume. Kako dobre skladbe je naredil, kaže tudi, kako enovito in v njegovem grooveu zvenijo številni zvezdniški gosti (Eminem, Busta Rhymes, Wyclef Jean, Nelly, Alpha Mega, Mac Boney), iz katerih je T.I. potegnil najboljše. Iz nekaterih celo tisto, česar celo na njihovih izdelkih ponavadi ni slišati.

T.I. vs T.I.P. je, kljub čudnim reakcijam nanjo, izredna hip-hop plošča, s katero je T.I. v rap vrnil malo širine, raznolikosti, nepretncioznosti in barvitosti, za katere se je zdelo, da jih v rapu, kakršnega se gredo danes, ne bomo več slišali. No, tudi "resnejših" tem se T.I. ni povsem izognil. Skratka, na tem albumu najdete praktično vse, kar je moderen hip-hop v lastnem blišču in napihnjenosti izgubil. Album sicer ni neko revolucionarno delo, je pa poln izjemnih, sila melodičnih skladb in prefinjenega flowa, kar pa, kot že rečeno, v časih samozadostnih nakladačev sploh ni tako malo.