Slovenija na Evroviziji

Slovenci z zmago na Evroviziji se je vedno slišalo kot sanje. In čeprav so številni kar nekajkrat do zdaj napovedovali visoke uvrstitve, se nam na sončni strani Alp ni vedno ravno izšlo. Nekajkrat smo se se sicer uvrstili zelo visoko, a večjih uspehov resnično nismo beležili. Leta 1994 in 2000 smo bili celo neke vrste evrovizijski izobčenci, saj so bili rezultati slovenskih predstavnikov tako slabi, da nas evrovizijski oder naslednje leto preprosto ni želel več. Poskušali smo vse mogoče: od pisanih suknjičev do usnja, od skupin do posameznikov, od pevcev do pevk, od transvestitov do lepotic in še kaj vmes.

Najvišji uvrstitvi sta nam pripeli Darja Švajger in Nuša Derenda, ki sta zasedli sedmo mesto. Enako kot Berta Ambrož, ki je s skladbo Brez besed za pokojno Jugoslavijo na Evroviziji omenjenega leta osvojila devet točk. To je bilo takrat, ko je bilo tekmovanje še v povojih, dovolj za odlično uvrstitev.

Slovenijo so pod imenom nekdanje skupne domovine zastopali še Lado Leskovar s pesmijo Vse rože sveta leta 1967, leta 1970 Eva Sršen s skladbo Pridi, dala ti bom cvet in 1975. legendarni Pepel in kri pod imenom Ashes and Blood s svojo pesmijo Dan ljubezni.

1XBAND – Tih deževen dan (1993) Prvi slovenski predstavniki v zgodovini samostojne Slovenije so bili člani skupine 1XBand, ki so se na Evrovizijo prijavili po naključju, dobesedno pet minut pred dvanajasto. 1XBand so dosegli skupaj devet točk in pristali na 22. mestu, skladba pa je pozneje doživela kar nekaj preoblek, ki so jo ohranile na radijskih postajah vse do danes. Prvi poskus mlade državice na Evroviziji je bil bolj kot ne pomemben tudi zato, ker je za vedno ostal prvi v samostojni državi, prvič, ko so se slovenski glasbeniki potegovali za svojo državo. Ob 1xBand so na odru zapele Sendi, Barbara Šinigoj in Urša Gestrin.

Darja Švajeger – Prisluhni mi (1995) Prvi od dveh nastopov Darje Švajger je Sloveniji prinesel upanje, da lahko posežemo tudi po visokih mestih. Njena skladba prisluhni mi je pozneje postala tudi ena najbolj predvajanih pri nas, še danes pa jo Darja skoraj mora zapeti na številnih nastopih. Slovenija je leta 1995 zbrala 84 točk in se uvrstila na sedmo mesto, obenem pa je Darja Švajger Sloveniji po takratnih pravilih zagotovila brezpogojen nastop na Evroviziji tudi naslednje leto.

Regina – Dan najlepših sanj (1996) Dan najlepših sanj je pevko Regino takrat izstrelil med slovenske zvezdnice. Majhna in simpatična Regina je svoje pevsko znanje poskušala vnovčiti na Evroviziji v Oslu, a ji žal ni uspelo več kot 21. mesto. Najlepše sanje so se razblinile s samo 16 osvojenimi točkami.

Tanja Ribič – Zbudi se (1997) Pravljično zgodbo skladbe Zbudi se je v odličen videospot, ki je takrat veljal za enega najboljših pri nas, ujel mož slovenske predstavnice na Evroviziji leta 1997 Branko Đurić. A le videospot in suveren nastop Tanje Ribič, igralke, ki se je odlično znašla tudi v pevskih vodah, ni bil dovolj za zmago, je bil pa celoten paket, ki ga je ponudila Slovenija, takrat dovolj za eno najboljših uvrstitev Slovenije v zgodovini tekmovanja. Skladba je končala na 10. mestu, 60 osvojenih Tanjinih točk pa je bilo dovolj za drugo najboljšo uvrstitev v zgodovini Slovenije na Evroviziji.

Vili Resnik – Naj bogovi slišijo (1998) Pevec Vili Resnik, ki je nekaj let pred Evrovizijo odšel od takrat mega popularne skupine Pop Design, je na svoji samostojni poti želel slavo vnovčiti tudi na Evroviziji. Uglajen in urejen, z rockerskimi lasmi, spetimi v čop, pa je na žalost v svoj objem ujel le 17 točk in s skladbo Naj bogovi slišijo pristal šele na 18. mestu. Vseeno je bilo dovolj, da je lahko Slovenija naslednje leto spet poskušala svojo srečo na odru največjega glasbenega šova v Evropi.

Darja Švajger – For A Thousand Years (1999) Prva slovenska izvajalka, ki je našo zmagovalno pesem zapela v angleščini, je bila Darja Švajger s svojim drugim nastopom na Evroviziji. Darja je v Jeruzalemu s pesmijo, ki je v slovenščini nosila naslov Še tisoč let, zasedla 11. mesto, a Slovenija naslednje leto vseeno ni sodelovala na izboru za pesem Evrovizije, kar pa ni pomenilo, da je kratek predah škodil.

Nuša Derenda – Energy (2001) Leta 2001 je evrovizijski oder Sloveniji spet dal možnost, da se dokaže v tem, kako dobri smo v glasbi. Energija, samozavest, nastop in predvsem odlične pevske sposobnosti so pevki Nuši Derenda dale vse pogoje, da je s skladbo Energy – tokrat smo Evropo spet poskušali osvojiti z angleščino – pristala na 7. mestu. Rumeno-črna Nuša v usnju je bila očitno evrovizijski publiki všeč in prisodili so ji kar 70 točk, ki jih kar deset let ni presegel nihče. In še nekaj: v videospotu za pesem Energy so končno razstrelili tisti beli klavir, ki smo ga v Sloveniji na televizijskih ekranih gledali celo večnost.

Sestre – Samo ljubezen (2002) Magnificov projekt Sestre je pri Slovencih izzval mešane občutke. Tomaž, Srečko in Damjan, preoblečeni v stevardese in posuti s kristali, ki so se svetlikali na odru v Talinu, so Sloveniji prinesli nesrečno 13. mesto, skladba pa je tisto leto postala neuradna himna Evrovizije. Očitno smo po nastopu Dane International Slovenci spet prepozno ukrepali in naši fantje, preoblečeni v dekleta, niso bili dovolj za zmago. Velja pa skladba Samo ljubezen za eno najbolj predvajanih v tistem letu in jo je še danes mogoče slišati na številnih radijskih postajah.

Karmen Stavec – Nanana (2003)

Čeprav je leto prej veljala za osmoljenko, je Karmen Stavec svojo srečo na odru slovenskega izbora poskusila še enkrat. Skladba, ki je v angleščini nosila naslov Nanana, pa Evrope v latvijski Rigi ni prepričala. Karmen je osvojila predzadnje, 23. mesto, kar je bil tudi eden njenih zadnjih uspehov v karieri. Sedem osvojenih točk žal ni bil razlog za veselje in Karmen, ki so se ji z nastopom na Evroviziji izpolnile želje iz otroštva, je bila po nastopu, milo rečeno, poklapana.

Duo Platin – Stay Forever (2004)

Zaljubljenca Diana in Simon, ki sta se v turškem Istanbulu celo zaročila, Evrope žal nista očarala. Njun zaljubljeno mlačen nastop je tudi evrovizijsko publiko pustil mlačno, skladba Stay Forever, v kateri se Diana in Simon nista ravno najbolj ujela, pa Slovenije ni pripeljala v finale. V polfinalu smo osvojili le pet točk in pristali na 21. mestu.

Omar Naber – Stop (2005) Pevec Omar Naber je s skladbo Stop v polfinalu dosegel 12. mesto, a tudi to ni bilo dovolj, da bi na odru Evrovizije nastopil še enkrat. Nekoliko uporniški Omar je sicer nastopil samozavestno in predano skladbi, ki so jo avtorji pripravili za mlajše občinstvo. To pa je očitno več nakonjenosti pokazalo grški skladbi My Number One, s katero je zmagala pevka Helena Paparizou.

Anžej Dežan – Mr. Nobody (2006) Pesem Mr. Nobody, ki jo je zapel Anežej Dežan, je že v Sloveniji dvignila kar nekaj prahu, saj so avtorja Matjaža Vlašiča takrat obtožili, da je skladba priredba. Tako je Anžej skupaj z ekipo potreboval kar nekaj moči, da se je obranil vseh obtožb. Na koncu je na odru v Atenah v polfinalu osvojil le 49 točk in zasedel 16. mesto, Slovenija pa spet ni odšla v finale.

Alenka Gotar – Cvet z juga (2007) Leta 2007 smo izpod Alp v boj poslali skrito orožje v obliki operne pevke Alenke Gotar. S skladbo Cvet z juga si je Alenka, ki je po nekaj letih spet pela v slovenskem jeziku, prislužila 140 točk in se končno spet uvrstila v finale, kjer je zasedla dobro 15. mesto.

Rebeka Dremelj – Vrag naj vzame (2008) Na izbor za pesem Evrovizije v Sloveniji so se v preteklosti večkrat prijavili tudi znani pevci in skupine. Med njimi je veliki met najbolj uspel Rebeki Dremelj, ki je s telefonskim glasovanjem dobesedno povozila konkurenco in s pesmijo Vrag naj vzame odšla na evrovizijski oder v Beograd, kamor je leto prej zmago prinesla Marija Šerifović. Rebeka sicer finalnega nastopa ni doživela, v polfinalu pa se je uvrstila na nehvaležno 11. mesto.

Quartissimo & Martina Majerle – Love Symphony (2009) Ena od najbolj neopaznih slovenskih zmagovalnih skladb je skladba Love Symphony, mešanica popa in klasične glasbe, ki so jo v naša ušesa prinesli Quartissimo s pevko Martino Majerle. Skladba je v Sloveniji ostala zmerno neopažena, na odru v Rusiji pristala na 16. mestu v polfinalu in za ekipo se je tekmovanje tako tudi končalo.

Kalamari & Ansambel Roka Žlindre – Narodnozabavni rock (2010) Za nekatere največja polomija, za druge skladba, k igre v uho, vsekakor pa mešanica rocka in narodno-zabavne harmonike, ki so jo spletli Ansambel Roka Žlindre s podporo Kalamarov, ni obrodila sadov. Čeprav so v Sloveniji prepričljivo zmagali, so v Oslu naši glasbeniki ostali praznih rok. Borih šest točk in 16. mesto v polfinalu sta bila hladen tuš za vse navdušence nad skladbo in dokaz, da tudi slovenska narodna glasba, na katero smo tako ponosni, ni tisto, kar išče Evropa.

Maja Keuc – No One (2011) Mlada pevka Maja Keuc, ki svojo kariero zdaj nadgrajuje s študijem v tujini, je bila pravo slovensko presenečenje. Na tekmovanju v Nemčiji je namreč s svojim suverenim nastopom v polfinalu osvojila kar tretje mesto in vzbudila upanje na dobro uvrstitev večini slovenskih navdušencev nad tem tekmovanjem. Bojevita Maja se je v finalu še bolj izkazala in s 96 točkami pristala na 13. mestu. Maja je bila presrečna, skladba No One pa je vseeno požela nemalo kritik zaradi slabo in na hitro narejenega videospota. Konec dober, vse dobro.

Eva Boto – Verjamem (2012) Izbor za pevko, ki nas je zastopala na Evroviziji lani, je trajal skoraj vse leto in v stilu resničnostnega šova smo iz Slovenije v Baku poslali najmlajšo tekmovalko do zdaj. Do slovenske zmage nepoznana pevka Eva Boto je s skladbo Verjamem stvari vzela v svoje roke in suvereno nastopila, a to nje in ekipe, ki ji je pomagala na odru, na žalost ni poneslo v finale. Eva je polfinale v Bakuju končala na 17. mestu, a vseeno trdi, da bi to izkušnjo, če bi lahko, ponovila še enkrat.