Robert Pešut- Magnifico: Jaz tebi ton - ti meni sliko

Nov pristop k promociji je napovedal nove čase, v katerih se bodo založbe in izvajalci prisiljeni prilagoditi novim tehnološkim dosežkom in globalizaciji . Plošča Grande finale je zelo poglobljen izdelek, ki je vzel svoj čas. Odkar sva se nazadnje slišala in videla, so pretekli trije meseci. Že takrat si slišal material, ki je bil več ali manj nastavljen tako, kot se bo slišal na koncu. Veliko časa sta nam vzela produkcija in piljenje. Osebno se ne spoznam preveč na tehnologijo, vem kako si reči sledijo. Tudi meni se vleče to piljenje na koncu.

Kako ste izbirali komade, kaj odloča, katera skladba bo prirejena?

V to sem se spustil zelo premišljeno. Občasno se lotim kakšne priredbe, če imam odnos do določenega komada. Stari komadi, ki jih predelaš in postaviš v nov čas in okolje, znajo razviti novo dimenzijo. Vendar moraš imeti resen namen, vedeti zakaj si ga vzel. Želel sem poiskati komad, ki je globalno znan in nima avtorja, da ne bi imel sitnosti s pridobivanjem avtorskih pravic. Loša (Saša Lošič, op.a.) me je opozoril na komad House of the Rising Sun, ki je ljudski in kot narejen, da bi se ga predelalo. Ima epsko širino in žalostno zgodbo, primeren je okolju v katerem živim. Zabava me, v zabavo se mi ga je bilo lotiti.

Priredili ste tudi skladbo Ljuba, ki ste jo nekoč izvajali ob spremstvu Šukarjev.

Ta komad mi je zelo mil. Izvira iz filma Cigani letijo v nebo. Bil sem producent Šukarjem, ki so ta komad uvrstili na svojo ploščo. Želel sem si ga narediti na svoj način. Tokrat se mi je zdel primeren čas za to.

Grande finale prežema vestern.

Cela plošča je narejena tako, da bi jo zlahka dal na film, na kakšen vestern, vendar s slovanskim navdihom. V Italiji so izdelovali špageti vesterne in Ennio Morricone muziko. Želel sem dobiti tovrsten vestern filing, vendar v igri ni Arizona, ampak stepa, in tajga in tundra, ta slikovni film sem imel v glavi.

Zanimivo, da ste omenili Morriconeja, ki je trenutno aktualni nosilec oskarja za življenjsko delo.

S svojim značilnim komponiranjem in pristopom je bil inspiracija za številne muzikante, tudi zame. Ima to kvaliteto, da je razgradljiv, da ga lahko razstaviš na dele, zelo je inspirativen, tudi po zvoku in pristopu. Zlahka mu vtikaš tuje elemente, vse prenese.

V tem okviru tudi ime Magnfico drugače zažari.

Najprej sem slišal ime Magnifico, šele kasneje sem izvedel, da je to tudi lik iz commedia dell'arte, da je en zelo znan italijanski pesnik Lorenzo Magnifico. Obstajal je košarkar, ki je v osemdesetih igral za italijansko reprezentanco in mu je bilo ime Valter Magnifico. Imel je značilen met izza glave. Takrat je Jugoslaviji nasul, ne vem koliko pik. Meni je ostal v spominu predvsem zaradi meta in imena. Magnifico, da bi sam sebi rekel Magnifico, se mi je zdelo enkratno in zelo krasno.

Novi album je izšel v veliki nakladi kot priloga večjega slovenskega dnevnika. Veliko je bilo govora o nedavni izdaji Radioheadov.

Oni niso omogočili, da je snemanje iz interneta zastonj, ampak jim njihova materialna logika ni dala miru, zato so ponudili, naj se vsak sam odloči, koliko je pripravljen plačati. To me spominja na raznorazne bioenergetike. Še vedno je bilo vprašanje če bi ali ne bi. V mojem primeru ni bilo tako. Tudi Prince je izdal ploščo na podoben način, ampak je ponudil slabo resolucijo mp3 posnetkov. Jaz nisem šparal na kvaliteti posnetka, ponudil sem isto kvaliteto kot bo na uradni izdaji enkrat januarja. Ta bo debelejša, z dodanimi knjižicami, morda bo dvojni cd, s posnetki koncertov v živo, s posnetki z vaj. Tudi sam rad kupujem, če temu lahko sploh rečem originale, širše izdaje s teksti, slikami in zanimivostmi.

Zakaj ste se odločili za tovrstni način izdaje plošče?

Ja, razlogov je več. En je zagotovo neiznajdljivost in togost glasbenega biznisa pri nas. Prodaja je upadla do te mere, da enostavno nikogar več ne zanima, ne vlagateljev, ne nikogar. Trmasto vztrajanje na tem, da stvari ostanejo takšne kot so, dokler bo pač šlo, nima smisla. Naredil sem, kar sem lahko in kar sem si želel. Bila je super priložnosti in primeren čas, žal bi mi bilo, če bi to zamudil. Mislim, da smo odprli nova okna, nova razmišljanja. Stvari enostavno več nikamor ne peljejo, zato se moramo avtorji in posledično založniki nekam premakniti. V glavi. To velja tudi za širšo okolico

Svojo spletno stran ste močno modernizirali.

Moram še razširiti vsebine, zaenkrat je nekaj erotičnih vsebin, ki sem jih dobil od Hvastje. To je naš kamerman, ki živi na slovaškem in se ukvarja s snemanjem pornografije. Njemu je zelo všeč moja muzika kot podlaga pri njegovih filmih. Mene ni motilo, da jih uporablja, nasprotno, zelo mi je všeč, zato sva delila - jaz dam tebi ton, ti pa daj meni sliko v nekomercialne namene, zgolj za spletno stran, da si ljudje jih lahko ljudje legalno ogledajo. Seveda morajo biti stari 18 let. Bomo pa še dodali vsebine, zdaj smo šele začeli, šele vzpostavljamo sistem. Do sedaj je bil velik odziv.

Bi se motili, če bi trdili, da ste odkrili nov žanr?

Ne vem, mi nismo žanrski glasbeniki. Evropski glasbeniki ponavadi nismo tako žanrski, to so bolj Američani. Mi smo bolj avtorski, v sebi nosimo tradicijo kantavtorstva.

Kljub temu smo že zasledili vaše posnemovalce, glasbenike, ki tako ali drugače sledijo vaši ideji.

Težko je reči. Nekateri so posnemovalci, nekateri zgolj jemljejo sample, pomembno je, da se neka ideja širi. Načeloma nimam nič proti temu. Če se komu zdi, da je nekaj za ponucat naj vzame. Muzika se tudi na ta način razvija kot nek plastelin, ki stalno raste in se upogiba. Osebno sem zadovoljen, če na podlagi moje muzike še kaj zraste.

Je po vaši oceni ploščo zahtevno postaviti na oder?

Niti ne, ja pa ne, kaj pa vem. Tehnologija dopušča marsikaj, na plošči nimam veliko eksterne muzike, ki je ne bi mogli proizvajat sami na odru, razen nekaterih efektov, ki bi jih radi slišal - močnejše noge, močnejše zbore. Kdaj pustim, da se stvari odvijejo zelo na muzikalen, drugačen način, kar omogočajo nastopi v živo. To je bolj stvar odločitve.