"Pokazali bomo prava jajca"

22. oktobra bodo namreč v Kinu Šiška uprizorili glasbeno predstavo, ki bo združevala njihov zadnji album Čista jajca?, pesmi, ki jih pripravljajo za novo ploščo; predstavili pa bodo tudi izvirne predelave starih uspešnic. "Folk naj pride in oceni, ali so jajca dovolj velika in ali so razgaljene mladenke dovolj razgaljene," o prihajajočem spektaklu pove pevec in kitarist Goga Sedmak. Z Zmelkoow smo se pogovarjali o samem projektu, omejenosti na slovenski glasbeni sceni, Zlati ribici in o smislu življenja.

22. oktobra boste v katedrali Kina Šiška nastopili s Čistimi jajci, Zlato ribico in novimi interpretacijami starih uspešnic. V ospredju bodo potem higiena, pozabljivost in ponovno rojstvo? Koncert bo v primerjavi z našimi običajnih špili, ki večinoma sledijo intuiciji po veselicah, nekoliko bolj konceptualiziran. Imamo cel kup komadov, za katere menimo, da so zelo dobri, vendar pa jih nismo utegnili nikoli in nikjer igrati. Ko imaš enkrat za seboj sedem, osem plošč, določene stvari nekako padejo iz igre. Odločili smo se, da bomo tokrat igrali tisto, kar mi hočemo, ne pa tisto, kar folk pričakuje. Na koncertu bomo prvič konkretnejše predstavili naš zadnji album Čista jajca?, da pa ne bo vse preveč moreče, bomo dodali še nekaj materiala s prihajajoče plošče. Ena od najbolj spevnih zadnjih stvaritev je zagotovo singel Zlata Ribica. Poleg naštetega bomo predstavili tudi stare komade v novi preobleki. Ko en in isti komad zaigraš tisočkrat, ga vsakič nekoliko obrneš, spremeniš in dobiš nekaj povsem novega, kar želiš pokazati publiki. Naj omenim še, da bodo predelave in Zlata ribica izšli na maksi singlu, ki ga bomo prodajali izključno na koncertu v Kinu Šiška.

Nam lahko izdate naslove pesmi, ki bodo izšle na posebni zgoščenki? Zlata ribica, pesem Beat v punk verziji, kar jo naredi popolnoma nerazpoznavno, Ne morem več in Jaz se vrtim. Vse bo zelo drugačno, saj ne bo šlo za tipične priredbe, ampak povsem nove komade.

V napovedi koncerta je zapisano, da boste nastopili s številnimi glasbenimi gosti, v ospredju pa bo besna scenografija, okrašena s pomanjkljivo oblečenimi dekleti. Scenografija bo rahlo improvizirana, sledila pa bo osrednji ideji. Poleg tega zadnje tedne pospešeno iščemo bejbe, ki bi bile pripravljene sodelovati pri projektu. Za pokušino lahko izdamo, da bodo oder krasila meter in pol velika jajca, ampak za zdaj se s tem ne bi preveč hvalil, saj jih fantje še niso uspeli narediti. Imeli bomo tako bejbe kot jajca (smeh).

Zadnji singel s plošče v nastajanju nosi naslov Zlata ribica. Govori pesem o stanju duha naših politikov, menedžerjev in tajkunov ali se koncept navezuje na demenco celotne družbe? Menedžerji, tajkuni in politiki so do neke mere krivi za to, da se dogaja nasilje nad celotno populacijo. Tukaj imam predvsem v mislih tajkune tako imenovanih IT-korporacij, ki nam vsako leto plasirajo nove Windowse, nove iPode, iPade, aj, aj, aj, aj ... Če hočeš vsaj približno spremljati, kaj se dogaja, moraš memorizirati ogromne količine informacij, ki v bistvu sploh niso pomembne. Ko se malo umiriš, vidiš, da si dobesedno napihnjen s temi informacijami in to z enim samim namenom – da ne bi preveč razmišljali. Ljudje tako postanejo vodljive ovce, so pasivni in depresivni.

Pristen rockerski stil ste v zadnjih letih zamenjali s konglomeratom več zvokov, na cesti vas rado zanese v levi pop ovinek in desni distorzirani hard rock ovinek. Nikoli nismo bili neki jezni žagači. Že od začetka kariere imamo nek hecen položaj, saj v hard rock placih izpademo kot pop bend, na radiu, kjer se predvaja večinoma pop glasba, pa na nas gledajo kot na smrdljive razgrajače. Hočeš nočeš, mi smo nekje vmes. Res je, da se zadnje čase radi sprehodimo v rock, akustiko, vendar pa v osnovi mislim, da položaj benda ni toliko odvisen od tega, kakšna je zvočna slika, ampak od dejstva, ali ima skupina kaj povedati ali ne. Imaš najbolj besne death metalce, ki pojejo pop pesmi, na drugi strani pa najdeš kakšno popevkico, ki ima dovolj uporniško besedilo, da bi predstavljalo punk komad. Načeloma poskušamo biti dosledni samim sebi. Nismo idealni, pa tudi največji idioti nismo.

Kako odgovarjate na očitke, da je na zadnjem albumu praznina glasbenih idej izrazito prekrita s tvojimi prepoznavnimi besedili? Vsak ima pravico komentirati in vesel sem kakršnekoli kritike. Najbolj žalostno je to, da se večina slovenskih kritikov in glasbenih urednikov boji opredeliti do izdelkov, kakršna je bila naša zadnja plošča Čista jajca?. Določene zadeve smo namerno obrnili v nepričakovane in na prvi posluh nekoliko nevšečne smeri. Zame osebno je to genialna plošča, vsak pa se ima seveda pravico opredeliti drugače. Ne bi rekel, da na albumu zija glasbena praznina, res pa je, da smo precej eksperimentirali.

V enem od zadnjih intervjujev ste rekli, da se uredniki vašega zadnjega izdelka dotikajo z debelimi delavskimi rokavicami. Česa se bojijo? Dosti tistih, ki naj bi bili kompetentni za ocenjevanje glasbe, se nekje na dnu zaveda, da to niso. Ne zahtevam, da kdorkoli vrti komade na radiih ali da ob tem uživa, želim pa, da vsaj povejo svoja mnenja, podprta z argumenti. V Sloveniji obstaja splošno vzdušje, da je vse lepo in super, nihče pa nikomur ne reče, da je idiot in da je naredil nekaj slabega. Tudi ko narediš nekaj čudnega, ostanejo vsi povsem tiho. Dolgo časa delamo na plošči, za katero stojimo in pričakujemo kakršnokoli kritiko. Bili smo precej razočarani. Verjetno so vsi izgubili jajca.

Pod številnimi intervjuji je zaslediti komentarje, da ste ena redkih slovenskih skupin "z jajci". Kaj lahko poveste o stanju na slovenski glasbeni sceni? Kdo je junak in kdo zlobnež? Vsako leto zraste v Sloveniji cel kup perspektivnih skupin, sfura pa se jih izredno malo. Naloga glasbenih urednikov je, da prepoznajo kakovost, nove pesmi zavrtijo na radiih in tako se oblikuje generacija novih bendov. Tega pri nas ni. Težko me bo nekdo prepričal, da v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega dobrega benda, ki bi nas prepričal. Niso krivi bendi, ki imajo veliko željo in malo denarja, ampak ljudje, katerih poslanstvo je iskanje, promoviranje in lansiranje kakovosti, pa tega ne naredijo. Povsod se vrtijo samo stari hiti skupin, ki imajo v celem repertoarju le po dve uspešnici in še ti dve se ljudem zaradi preposlušanosti že pošteno gabijo. Vse skupaj je leno in mrtvo.

Koliko ste se in se še boste spogledovali s tujino? Malo. Tu pa tam gremo do zamejskih Slovencev v Italijo in Avstrijo, skočimo do Istre, to je pa tudi to. Imamo besedila, ki so zelo slovenska in te bi težko predstavili nekomu, ki ne govori slovensko. Drugič pa je stvar tudi naporna. Če se želiš voziti na turneje, moraš imeti čas in energijo, ki je pri nas razpršena v službe in družine.

Radi rečete, da so vaši komadi čudni. Je bila vaša glasbena izpovednost čudna, že ko ste bili "otroci", ali gre za determinanto, ki vam jo je nadela nerazumevajoča publika? Čudni smo že od nekdaj. To je verjetno stvar osebnosti avtorja (smeh). Ko smo nastopali kot mulci, so nas vsi gledali po strani in se spraševali, kam to spada. Na začetku smo izvajali nek sredinski rock, mainstream v tistem času pa je bil neke vrste sinth pop. Ko smo prišli na sceno s starinskimi zvoki, so nas imeli za marsovce. To, kar delamo zdaj, je samo neko smiselno nadaljevanje tistega, kar smo bili takrat. Še vedno si upamo delati nekaj, kar je out, ob tem pa se ne podrejamo zahtevam poslušalcev in trga. Ko imaš za seboj tako dolgo pot, lahko na prvem koncertu zaigraš nekaj nažigaškega, na študentski zabavi nekaj bolj veseljaškega, v Kinu Šiška pa spet nekaj povsem drugega.

Ena od vaših oboževalk je ob vašem zadnjem albumu zapisala: "Končno iskrene besede. Solzica se mi je utrnila, ganjena sem tako kot na spomlad, ko se prva lastovka vrne v naš domači hlev in napove konec zime. Bravo Zmelkoow, imate moje srce!" Kaj vam pomeni analogija znanilcev pomladi? Fajn bi bilo, če bi to pomenilo, da se bo nekaj res premaknilo. Treba je ohrabriti glasbeno sceno. Verjamem, da imajo tudi preostali bendi v sebi željo, da pokažejo nekaj drugačnega, pa za to nimajo denarja. Želimo si, da bi slovenski trg postal prepoznaven po dobri drugačni glasbi, ne pa da prihajajo v ospredje le pesmi, ki so popeglane, prefiltrirane na povsem isti način, vsebinsko so prazne, vrtijo pa se po vseh evropskih glasbenih postajah.

Še vedno stojite za tem, da je smisel življenja ležanje na plaži z možgani na "off" in čivavo ob strani? Smisel življenja je dosti bolj zapleten in odvisen od konteksta in človeka, ki išče ta smisel. Kdaj pa kdaj je ta stavek povsem smiseln.