Piratsko nalaganje glasbe ne škodi glasbeni industriji

Vsaj tako ugotavljata Luis Aguiar in Bertin Martins v najnovejši raziskavi, ki jo je objavil raziskovalni center Evropske komisije in v kateri je sodelovalo 16.000 evropskih poslušalcev in kupcev glasbe. Aguiar in Martins sta do ugotovitev prišla s pomočjo podatkov podjetja Nielsen, ki med drugim spremlja dogajanje na glasbenem trgu.

V raziskavi so tako ugotovili, da ni povezave med piratskim in legalnim nalaganjem glasbe – tisti, ki si glasbo naložijo s piratskih spletnih strani, je v legalni digitalni različici sploh ne bi kupili, četudi bi bil to edini način, da pridejo do neke skladbe. Uporabniki piratizirajo torej tisto glasbo, ki jih ne zanima dovolj, da bi jo kupili. Še več, če ilegalni načini nalaganja glasbe niso dosegljivi, tudi prodaja legalne digitalne glasbe upade, čeprav samo za dva odstotka. Tako bi na hitro lahko ocenili, da glasbeno piratstvo celo malce spodbuja nakupovanje digitalne glasbe, še bolj pa nakupovanje spodbuja pretakanje glasbe.

Kot so ugotovile že nekatere prejšnje raziskave, so uporabniki piratizirane glasbe približno dvakrat bolj aktivni kupci kot tisti, ki imajo doma samo legalne izvode skladb. Torej ljubitelji glasbe so hkrati tisti, ki največ glasbe naložijo nelegalno, a je po drugi strani tudi precej več kupijo, medtem ko tisti, ki jim je za glasbo bolj ali manj vseeno, občasno kupijo kakšno skladbo ali album. To seveda oteži sklepanje, saj ni več jasno, ali bi ljubitelji glasbe naložili enako količino glasbe ali manj, če ilegalni načini ne bi bili na voljo.

Raziskovalci so med drugim ugotovili še, da ljudje z višjo izobrazbo pretočijo več glasbe, medtem ko sam dohodek ne vpliva na količino pretakanja glasbe. Prihaja pa do precej večjih razlik med državami, Španci na primer ustvarijo za 230 odstotkov več klikov na piratskih glasbenih straneh kot na primer Nemci, medtem ko Italijani ustvarijo 134 odstotkov klikov več kot Nemci. Raziskovalci razlike pripisujejo kulturnim razlikam in/ali gospodarskemu položaju v državi.

Na rezultate raziskave pa se je že odzvalo mednarodno združenje fonografske industrije IFPI, ki z rezultati ni zadovoljno, saj meni, da je upoštevan le omejen del trga in da rezultate zavračajo neodvisne raziskave, ki dokazujejo negativne posledice piratstva. Hkrati menijo, da je argument, da uporabniki piratskih strani tudi veliko glasbe kupijo, moralno sporen, saj kupovanje še ne upravičuje kraje.